Zika virus

Virus Zika je flavivirus, ki se prenaša preko vboda komarja vrste Aedes, ki je aktiven čez dan. Ista vrsta komarja prenaša tudi druge nalezljive bolezni, kot so denga in čikungunja.

Vsakdo, ki potuje (ali biva) v območjih, kjer so komarji okuženi z virusom Zika, se lahko okuži. Ta območja so v Južni in Srednji Ameriki, Južni in Jugovzhodni Aziji, Afriki in na tihomorskih otokih. (npr. Francoska Polinezija).

Zemljevid, ki prikazuje razširjenost virusa Zike, je na spletni strani Svetovne zdravstvene organizacije (https://www.who.int/publications/m/item/zika-epidemiology-update-may-2024 ).

V Evropi so zaenkrat potrdili avtohtoni primer Zike v Franciji leta 2019, od takrat novega primera ni bilo. Večina Evropejcev, ki je zbolela po okužbi z virusom Zika, se je okužila na področjih izven Evrope (največ v Južni in Srednji Ameriki) in zbolela že na potovanju ali po vrnitvi domov. Zelo redko se je dogodilo, da se je virus Zika prenesel z obolelega potnika na partnerico ali partnerja ob spolnih odnosih.

Za Slovenijo velja enako kot za ostalo Evropo – avtohtonih primerov okužbe (to je bolnikov, ki so se okužili v Sloveniji s pikom komarja) z virusom Zika NI. Importirane (uvožene) primere pa smo zaznali tudi v Sloveniji.

Pri večini oseb, okuženih z virusom Zika, okužba poteka asimptomatsko, kar pomeni, da kljub okužbi ne razvijejo bolezenskih znakov, kot so vročina, slabo počutje ali drugi značilni simptomi. Pri osebi, ki je okužbo z virusom Zika prebolela brez simptomov, ostanejo prisotna specifična protitelesa v krvi, ki jih lahko potrdimo z mikrobiološkimi testi.

Približno 20 % oseb, okuženih z virusom Zika, razvije simptome in znake okužbe. Bolezen pri večini poteka blago, simptomi pa običajno izzvenijo v nekaj dneh oziroma najpozneje v enem tednu. O smrtih zaradi okužbe z virusom Zika je malo poročil, večina bolnikov, ki je umrla, je imela sočasne bolezni in/ali motnje v delovanju imunskega sistema. Vendar pa okužba z virusom Zika med nosečnostjo povzroča prirojene možganske nepravilnosti ploda, vključno z mikrocefalijo (pogosto imenovano prirojeni sindrom zika), virus Zika pa lahko sproža tudi nevrološke zaplete, kot je Guillain-Barréjev sindrom (GBS).

Bolezenski znaki se pojavijo 3–12 dni po vbodu okuženega komarja. Bolnik ima:

• vročino in se slabo počuti;
• glavobol in bolečine po mišicah in sklepih;
• redkeje se pojavi izpuščaj:
• boli ga za očmi, očesne veznice so pordele.

Potek okužbe z virusom Zika je neznačilen, podoben številnim nalezljivim boleznim, zato je za potrditev potrebno mikrobiološko testiranje seruma in/ali drugih kužnin.

Zdravnik ob utemeljenem sumu (pri bolniku z vročino in ostalimi simptomi ob podatku o nedavnem bivanju na območjih, kjer je ta virus razširjen) bolniku odvzame ustrezne vzorce in jih posreduje v mikrobiološki laboratorij.

Diagnostiko okužbe z virusom Zika v Sloveniji opravlja Laboratorij za diagnostiko zoonoz in laboratorij WHO (WHO) na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Zdravil, ki bi preprečili ali ozdravili okužbo z virusom Zika, ni.

Bolniku se priporoči počitek, uživanje tekočin, da ne nastopi izsušitev ob vročini, in jemanje zdravil za zniževanje močno povišane telesne temperature, lajšanje glavobola in mišičnih bolečin (npr. paracetamol). Jemanja acetilsalicilne kisline (aspirina) ali nesteroidnih antirevmatikov (npr. ibuprofena, ketoprofena, naproksena, diklofenaka itd.) se zaradi povečane možnosti krvavitev izogibamo.

Cepiva proti okužbi z virusom Zika ni.

Vsem, ki potujejo na območja oz. v države, kjer se virus Zika širi s komarjev na ljudi, svetujemo zaščito pred vbodi komarjev (zlasti od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ko so piki komarjev najbolj pogosti).  Možnosti zaščite so naslednje:

• Uporaba repelentov. Pred uporabo si preberemo navodila, kako repelent uporabljati. Posebej pozorni moramo biti na priporočila glede hkratnega nanosa krem za sončenje in repelentov. Repelenti na osnovi DEET niso priporočljivi za otroke, mlajše od treh mesecev, nosečnice pa ga lahko uporabljajo.
• Nosimo svetla oblačila s katerimi prekrijemo čim večji del telesa (dolgi rokavi in hlačnice) zlasti v času, ko je vrsta komarja, ki prenaša virus Zika (Aedes), najbolj aktivna.
• Spimo v sobah, ki imajo na oknih zaščitne mreže (komarnike) ali v sobah s klimatsko napravo (zaprta okna).
• Potniki, ki imajo imunske motnje ali resne kronične bolezni in tisti, ki nameravajo potovati z majhnimi otroki, naj se pred potovanjem posvetujejo s svojim zdravnikom ali se obrnejo na ambulanto za potnike (ambulate so na vseh območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje), da se seznanijo s priporočili o uporabi repelentov in drugih preventivnih ukrepih.

Nosečnicam odsvetujemo potovanje na območja, kjer se pojavljajo okužbe z virusom Zika. Nosečnica se lahko z virusom Zika okuži, okužba v zgodnji nosečnosti pa lahko povzroči okvare pri razvijajočem se plodu, kot je mikrocefalija, ki lahko vodi v razvojne motnje.

Vročinska bolezen po potovanju:  

Potnikom, ki v treh tednih po vrnitvi s potovanja, kažejo simptome, značilne za okužbo z virusom Zika, se svetuje, da se posvetujejo s svojim zdravnikom, ki jih bo, če bo smiselno, napotil h infektologu.

Nosečnice:

Nosečnice, ki so potovale na območja, kjer se prenaša virus Zika, naj o potovanju obvestijo svojega ginekologa. Ta bo ob rednem pregledu po potrebi opravil še morebitne dodatne preiskave in pozorno spremljal potek nosečnost.

Preprečevanje spolnega prenosa virusa Zike:

Opisani so primeri spolnega prenosa virusa Zika, največkrat z moškega, ki je preboleval simptomatsko okužbo na žensko partnerico ob vaginalnem spolnem odnosu.

Moškim, ki so zboleli z Ziko, svetujemo, da ob spolnih odnosih (vaginalnih, analnih, oralnih) uporabljajo kondom 3 mesece po preboleli bolezni, da preprečijo prenos na partnerico ali partnerja. Druga možnost je, da se 3 mesece vzdržijo spolnih odnosov.

Moškim, katerih partnerice so noseče, svetujemo uporabo kondoma ali vzdržnost od spolnih odnosov (vaginalnih, analnih, oralnih) celotno nosečnost.

Tudi moškim, ki so potovali po območjih, kjer se širi virus Zika, pa med potovanjem ali po potovanju niso zboleli, se priporoča dosledna uporaba kondoma ob spolnih odnosih (vaginalnih, analnih, oralnih) še 3 mesece po vrnitvi.

Povsem enako priporočilo velja za ženske, ki so potovale po območjih z Ziko – ne glede na podatek o preboleli vročinski bolezni med ali po potovanju, svetujemo dosledno uporabo kondoma ob spolnih odnosih (vaginalnih, analnih, oralnih) še 2 meseca po vrnitvi domov oziroma po preboleli okužbi z virusom Zika.

Okužba z virusom Zika v 80 % poteka brez simptomov. Bolezenski znaki se lahko pojavijo od 3 do 14 dni po piku okuženega komarja vrste Aedes, ki je glavni prenašalec virusa Zika. Virus Zika se NE prenaša po zraku, s kašljanjem ali kihanjem, niti se ne prenaša ob običajnih socialnih stikih.

Zato se od sodelavca, s katerim si delita delovni prostor in imata z običajne socialne stike, kot so stisk roke ali prijateljski objem, ne morete okužiti. Prav tako se ne morete okužiti preko kljuk, telefonov ali predmetov, ki jih je pred vami prijel sodelavec.

Le približno vsaka peta okužena oseba razvije simptome in znake okužbe z virusom Zika. Pri bolniku se običajno nekaj dni po okužbi pojavi vročina, slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, bolečina za očmi in pordele očesne veznice, izpuščaj. Potek bolezni je pri večini lahek. Težave z zdravjem običajno izzvenijo v nekaj dneh ali največ po enem tednu. Ker je potek okužbe z virusom Zika neznačilen, podoben številnim nalezljivim boleznim, je za potrditev bolezni potrebno mikrobiološko testiranje.

Virus Zika se lahko prenaša tudi s spolnim odnosom, zato naj vaš partner dosledno uporablja kondom, tudi v primeru če ne zboli. Priporočamo uporabo kondoma še 3 mesece po vrnitvi iz območij, kjer je prisoten virus Zika, v primeru, da ste noseči, pa celotno nosečnost.

Kljub temu da so virus Zika našli tudi v slini, do sedaj ni nobenega dokaza, da bi se virus lahko prenašal s slino. Slina vsebuje določene snovi, ki lahko zavirajo prenos nekaterih povzročiteljev

Vsak bolnik, okužen z virusom Zika, prejme navodilo, da se mora zaščititi pred piki komarjev, ravno zato, da ne bi prišlo do prenosa z bolnika na tigraste komarje. Ob upoštevanju navodil je verjetnost, da bi se virus Zika z bolnika razširil preko komarjev na ljudi, ki živijo v njegovi bližini, zanemarljiva. To verjetnost pa še dodatno zmanjšamo, če poskrbimo, da nas komarji ne popikajo (repelenti, uporaba zaščitnih mrež na oknih). Najbolj pomembno je, da preprečimo razmnoževanje komarjev v okolici naših bivališč tako, da imamo okolico bivališča pospravljeno in sproti redno odlivamo vso stoječo vodo iz zalivalk za rože, veder, odprtih plastenk, pnevmatik ipd., saj ostanki vode predstavljajo idealno gojišče za razmnoževanje komarjev. Tigrasti komarji so slabi letalci – običajno preletijo razdalje do 300 m, več ne.

Teoretično je vsekakor možno, da se bi iz okuženega tigrastega komarja virus Zika prenesel na nekoga, ki ga bo okuženi komar vbodel, vendar je po trenutnih ocenah tveganje za tak dogodek v Sloveniji izjemno majhno, ni pa nemogoče.

Oseb, ki bodo okuženi z virusom Zika pripotovale v Slovenijo je relativno malo, morali bi biti v obdobju po okužbi, ko je virus še prisoten v krvi (glej spodaj, to obdobje je relativno kratko) in prav v tem obdobju, bi jih moral pičiti komar, temperatura okolja bi morala biti dovolj visoka, da bi se virus v komarju dovolj hitro namnožil in uspešno prenesel na drugo osebo. Izpolnjenih bi moralo biti več pogojev, da bi do uspešnega prenosa preko komarja, prenašalca bolezni, dejansko prišlo.

Tigrasti komar v Evropi ni najbolj primeren prenašalec virusa Zika. V tigrastem komarju, ki je v Evropi, se virus Zika počasi namnoži do te mere, da je sposoben okužiti ljudi. Strokovnjaki ocenjujejo, da je trenutno zelo majhna verjetnost večjega izbruha virusa Zike v večini evropskih držav, ki imajo ustreznega prenašalca (Aedes albopictus – tigrasti komar). Ta ocena velja tudi za Slovenijo.

Virus Zika je v bolnikovi krvi (kar je pogoj, da se z bolnika prenese na komarja ob krvnem obroku) prisoten nekaj dni do največ 10 dni.

Daljša prisotnost virusa v krvi je bila opisana pri nosečnici, ki se je okužila med nosečnostjo, ob tem se je virus Zika prenesel na plod.