Sporočila za javnost

Tradicionalni slovenski zajtrk na Dan slovenske hrane 2017

17. 11. 2017
Vsako leto tretji petek v mesecu novembru po Sloveniji poteka Dan slovenske hrane, pri katerem kot partner sodeluje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Dan slovenske hrane na NIJZ vidimo kot izziv in priložnost medgeneracijskega sodelovanja in prenosa znanj ter izkušenj starejše generacije na mlajšo, zato se letos osredotočamo na povezovanje otrok in mladostnikov z generacijo v tretjem življenjskem obdobju.

Ker želimo dati hrani pomen, kot ga je imela nekoč, bomo zato prisluhnili nasvetom in veščinam starejših generacij, ko so še večinoma pripravljali obroke iz osnovnih, lokalnih in sezonskih živil. Na ta način želimo približati lokalno hrano javnim zavodom, s tem pa posredno vplivati na izboljšanje zdravja otrok, mladostnikov in starejših generacij.

Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 ima za strateški cilj povečati delež prebivalcev, ki se prehranjuje uravnoteženo, izključuje pretirano sladka in slana industrijska živila, vsakodnevno uživa dovolj zelenjave in sadja, se redno prehranjuje in vsakodnevno zajtrkuje. Številne aktivnosti na NIJZ so zato usmerjene k doseganju teh ciljev.

»Ta dan je pomemben, ker izpostavljamo pomen kakovostne slovenske hrane in opozorimo  na pomembne zdrave življenjske navade, kamor sodi tudi zdravo prehranjevanje«, poudari Tea Kordiš z NIJZ in nadaljuje: »Obroke sestavimo iz lokalne in kakovostne hrane in se skušamo izogniti industrijsko predelani in hranilno revni hrani.«

Predvsem preko vzgojno izobraževalnih zavodov želimo spodbujati otroke in mladostnike k bolj zdravim prehranskim navadam. Otroci in mladostniki, ki redno zajtrkujejo, si oblikujejo bolj zdrave navade, ki se prenesejo tudi v odraslo dobo, izbirajo bolj kakovostno hrano, in ne nadomeščajo obrokov s sladkimi in slanimi prigrizki. »S tem seveda lažje vzdržujejo priporočeno telesno maso,« pravi mag. Simona Mušič z NIJZ in ugotavlja: »Neredni obroki ali njihovo opuščanje, zlasti zajtrka, raziskave povezujejo z večjim pojavom čezmerne telesne mase med mladostniki in  v odrasli dobi. Je pa zajtrk pomemben tudi za vzgojno-izobraževalni proces, saj se otroci, ki so zajtrkovali  lažje učijo, lažje rešujejo zapletene naloge in dosegajo boljše rezultate pri športnih dejavnostih«.

Vsi omenjeni učinki so odvisni tudi od tega kako sestavimo obrok. Niso se spremenili le jedilniki, ampak predvsem živila in  način kako pripravljamo obroke. »Raziskave tudi kažejo, da se otrokom ponujajo predvsem industrijski izdelki z bolj izrazitimi sladkimi in slanimi okusi, s katerimi industrija kar tekmuje. Za otroke tako ni primerno da zjutraj zaužijejo predpripravljene sladkane kosmiče, temveč da zaužijejo kuhan obrok iz osnovnih živil, kot je na primer mlečna kaša«, je poudaril dr. Matej Gregorič z NIJZ.

Na uspešnost ukrepov kažejo tudi nekateri pozitivni učinki za javno zdravje

Ena od pomembnih študij, ki spremlja z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (HBSC, 2002-2006-2010-2014) prvič po letu 2010 kaže na zmanjšanje deleža čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov (11- in 15- letnikov), čeprav je ta delež (17,1 % mladostnikov v letu 2014) še vedno visok. Prav tako se je zvišal delež mladostnikov, ki med tednom redno zajtrkujejo (iz 39,4% v letu 2002 na 45,1% v letu 2014) ter delež mlajših mladostnikov, predvsem fantov, ki redno uživajo sadje in zelenjavo. Po drugi strani beležimo ugoden trend zmanjševanja pogostega pitja sladkanih pijač.

Tako kot velja za otrokov razvoj in rast, je tudi za osebe v tretjem življenjskem obdobju pomembno, da jedo raznovrstno, kakovostno in beljakovinsko dovolj bogato hrano. Zadnji preliminarni podatki študije, ki spremlja zdravje in vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije (CINDI, 2016) kažejo, da se starejši prehranjujejo bolj redno in bolj zdravju koristnimi prehranskimi izbirami. Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ pa to podkrepi še s konkretnimi podatki: »Vsakodnevno zajtrkovanje z višanjem starosti raste. Zajtrk tako v starostnem obdobju od 65-74 let vsakodnevno uživa že kar 87% starejših. Ti tudi sicer bolj pogosto uživajo sadje in zelenjavo v primerjavi z mlajšimi starostnimi skupinami. Ob tem dr. Matej Gregorič doda, da: »Številne študije kažejo, da je staranje organizma v neposredni povezavi s spremenjenim dnevnim vnosom in tudi z drugačnimi potrebami glede hranilnih snovi, ob tem se beljakovine v telesu drugače presnavljajo. Poleg tega se žal zmanjšuje telesna aktivnost, vse skupaj pa lahko privede do različnih zapletov, kot je izguba mišične mase, prekomerna telesna teža in različne vrste podhranjenosti.« Način prehranjevanja je torej treba prilagoditi njihovim značilnostim tega življenjskega obdobja in upoštevati tudi presnovne posebnosti, ki spremljajo staranje, in mnogokrat že pridružena kronična bolezenska stanja.

NEKAJ IDEJ ZA PRIPRAVO ZAJTRKA:

  • ovseni kosmiči in suho sadje z mlekom ali navadnim jogurtom
  • polnozrnat kruh, skuta, sezonska zelenjava, nesladkan čaj
  • vmešana jajca z bučkami, ajdov kruh, sezonsko sadje
  • polenta z mlekom in suhim sadjem
  • ajdovi žganci s kislim mlekom
  • koruzni žganci s kislim zeljem

* Poskrbimo tudi za ustrezen vnos tekočine, priporočamo navadno vodo ali nesladkani čaj!

»Ustrezno prehranjevanje v tretjem življenjskem obdobju je mogoče doseči tudi z nizkim finančnim vložkom in osnovnimi živili, ki jih lahko pridelamo kar sami. Priporočljivo je  izogibanje industrijski hrani, poseganje po cenejših osnovnih živilih, kot so jajca, sezonska zelenjava, žita ter mleko in mlečni izdelki. Veliko lahko naredimo z neposrednim vključevanjem lokalnih proizvajalcev v prehransko oskrbo. Starostniki lahko tudi sodelujejo pri pridelavi hrane. Tako združimo koristno telesno dejavnost in lažjo dostopnost do hrane«,  poda nekaj konkretnih rešitev Tea Kordiš z NIJZ ter nadaljuje: »Za dobro prehrano starostnika potrebujemo predvsem dostopnost do zdravih izbir in sodelovanje v lokalnih skupnostih ter znanje in veščine, ki pa se s spodbujanjem medgeneracijskega sodelovanja lahko prenašajo na mlade«.

V preteklosti je bil zajtrk bolj improvizacija priprave iz nabora živil, ki so bila na voljo doma, danes pa žal vse pogosteje posegamo po predelanih živilih, ki ne potrebujejo kuhanja. Včasih so se tudi zavedali, da »prazna vreča ne stoji pokonci«, torej, da je dan potrebno pričeti z zajtrkom, če so želeli opraviti težko fizično delo.

Zato se v letošnjem letu veselimo prepleta mladostne razigranosti in umirjene modrosti starejših generacij. Nacionalni inštitut za javno zdravje se letos ob obeležitvi Dneva slovenske hrane pridružuje lokalni skupnosti v Novem mestu ter Hrastniku, kjer so nas povabili na lokalno obarvani zajtrk, ki bo nastajal v sodelovanju z srednje- in osnovnošolci v domovih starejših občanov.