Sporočila za javnost

Svetovni dan zdravja 2018: Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev za vsakogar, vsepovsod

06. 04. 2018
Ob svetovnem dnevu zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 7. aprila, je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) potekal strokovni posvet z okroglo mizo, na katerem bodo sodelovali strokovnjaki iz različnih sektorjev. Posvet bo namenjen predstavitvi obstoječega stanja glede splošne dostopnosti do zdravstvenega varstva v Sloveniji kot tudi glede potrebnih izboljšav in reform, ki bi stanje lahko izboljšale.

Letošnji svetovni dan zdravja poteka pod geslom Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev: za vsakogar, vsepovsod. Pojem dostopnosti je večplasten, saj je v svetovnem merilu treba upoštevati  zelo različne okoliščine. Na osnovni ravni pomeni, kolikšna je raven družbene solidarnosti z bolnimi in vsemi tistimi, ki potrebujejo zdravstvene storitve; kolikšno je kritje iz javnih in zasebnih sredstev, kakšna je fizična dostopnost do izvajalcev zdravstvenega varstva in kakšna je dostopnost do vrhunskih zdravstvenih storitev. »Dostopnost ni absolutni pojem, saj 100% dostopnost ni zagotovljena nikomur. Vedno je seveda tudi odraz socio-ekonomskih razmer ter političnih in finančnih prioritet,« je opozoril dr. Tit Albreht z NIJZ. Univerzalno dostopnost je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila kot pomembno človeško pravico, čeprav je v številnih državah sveta niso deležni niti v manjšem obsegu.

Dostopnost do zdravstvenega varstva – od preventive do paliative

Dostopnost do zdravstvenega varstva ne pomeni le dostopnosti do zdravstvene oskrbe oziroma do zdravstvenih storitev, temveč tudi do promocije zdravja, ki je ključna javnozdravstvena funkcija in mora biti zagotovljena na ravni države. »Pomembno preventivno vlogo igrajo presejalni programi za zgodnje odkrivanje bolezni in dejavnikov tveganja, pri čemer v Sloveniji v zadnjih 20 letih beležimo pomembne uspehe pri zmanjšanju bremena nekaterih rakov in prezgodnje zbolevnosti in umrljivosti za srčno-žilnimi boleznimi,« je povedal dr. Tit Albreht z NIJZ. Prav tako moramo upoštevati dostopnost do dolgotrajne nege in oskrbe, dostopnost do paliativne oskrbe ter nege ob koncu življenja. Pri slednjih treh je v Sloveniji še veliko odprtega, urejanje in financiranje teh področij pa je v rokah politike na ravni države. Za vsa tri področja bo nujno poskrbeti v kratkem, saj je že čutiti boleč primanjkljaj na teh področjih, ki neupravičeno finančno bremeni bolnike in svojce.

Seveda ne moremo niti mimo problematike čakalnih vrst, ki so vsekakor odraz tako nezadostnih izdatkov za zdravstveno varstvo, kot tudi, čeprav običajno v manjšem deležu, neučinkovitosti v zdravstvenem sistemu. Hitra obravnava bolnikov, ki potrebujejo usmerjeno zdravljenje, je v interesu celotne družbe, saj se bodo investiranja na tem področju odrazila v manjši zbolevnosti in umrljivosti, kot tudi v manjšem bremenu potreb po dolgotrajni negi in oskrbi.

Dostopnost v Sloveniji

V Sloveniji je potrebno izboljšati učinkovitost zdravstvenega sistema z boljšim izkoristkom zmogljivosti. To pomeni, da bo potrebno spremljati in analizirati učinkovitost postopkov in zdravljenja posameznih bolezni, predvsem zato, da bolnikom zagotovimo visoko raven obravnave, in tudi izločiti tiste diagnostične in terapevtske postopke, ki so že preseženi ali pa so se izkazali za neučinkovite.

Kljub majhnemu številu oseb, ki formalno nimajo obveznega zdravstvenega zavarovanja, je potrebno zagotoviti, da ne bo nikomur v Sloveniji odtegnjena pravica do potrebnega zdravljenja samo zaradi nezmožnosti plačila.

Za zagotavljanje boljše dostopnosti do zdravstvenega varstva bo potrebno dodati finančna sredstva, saj Slovenija po izvitju iz krize še ni dosegla ravni (v relativnem smislu) izdatkov, ki jih je za zdravstveno varstvo namenila pred krizo. Zaradi dokazane učinkovitosti investiranja v zdravje in preventivo, kot tudi v učinkovite postopke zdravljenja, je potrebno zagotoviti, da se bosta ohranjala tako dinamika izdatkov za zdravstveno varstvo, kot tudi raven solidarnosti. Nenazadnje so v Evropi najbolj uspešne države tiste, ki so zagotavljale tako visoko raven izdatkov za zdravstveno varstvo, kot tudi visok delež javnih sredstev.

O strokovnem posvetu

Uvodne misli so strnile Jožica Maučec Zakotnik, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje RS, Nina Pirnat, direktorica NIJZ in dr. Darina Sedlakova, vodja pisarne Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji. Sledile so predstavitve posameznih področij, in sicer:

Ključne ugotovitve o dostopnosti zdravstvenega varstva v Sloveniji na podlagi analize Svetovne zdravstvene organizacije; dr. Tit Albreht, NIJZ
Dostopnost s stališča bolnika v slovenskem zdravstvenem sistemu - zakonodaja, stanje, izzivi;  Mircha Poldrugovac, NIJZ
Mednarodne primerjave in izkušnje različnih držav glede dostopnosti;  dr. Jonathan Cylus, London School of Economics in Evropski Observatorij za zdravstvene sisteme in politike

Posvet se je zaključil s panelno razpravo z vsemi udeleženci, ki jo bo moderirala Tanja Mate, generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na MZ.