Sporočila za javnost

Svetovni dan sladkorne bolezni 2016: Sladkorna bolezen na očeh

11. 11. 2016
V ponedeljek, 14. novembra, je svetovni dan sladkorne bolezni. Ta bolezen je v porastu tako v Sloveniji kot svetu.

Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, zaradi česar naraščajoči trend pričakujemo tudi v prihodnje.

V Sloveniji ima, podobno kot v drugih evropskih državah, okoli 90 odstotkov bolnikov sladkorno bolezen tipa 2, precej redkejše pa so druge oblike sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen v razvitem svetu ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Letošnje geslo svetovnega dne sladkorne bolezni je »Sladkorna bolezen na očeh«. Poudariti želimo pomembnost preventivnih aktivnosti za preprečevanje diabetične retinopatije, ki je eden od možnih zapletov sladkorne bolezni in lahko vodi v slepoto. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjamo pomen promocije zdravja in preventivnih ukrepov, s katerimi lahko sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo ali odložimo na kasnejše življenjsko obdobje oziroma preprečimo kasnejše zaplete v razvoju bolezni.



Število oseb s sladkorno boleznijo narašča

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je imelo leta 2014 sladkorno bolezen kar 422 milijonov ljudi. Razširjenost te bolezni v svetu se  povečuje in se je od leta 1980 do 2014 povečala z 4,7 % na 8,5 % svetovnega prebivalstva. Sladkorna bolezen je bila leta 2012 neposredni vzrok smrti 1,5 milijonov ljudi na svetu. Do leta 2030 naj bi bila po ocenah SZO 7. glavni vzrok smrti na svetu. Sladkorna bolezen je v porastu tudi v Sloveniji, saj se je število bolnikov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila, od leta 2010 do 2015 povišalo za 15 odstotkov. Po podatkih NIJZ iz zbirke porabe zdravil na recept se število prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen v Sloveniji vsako leto poveča za  okoli 2.500 oseb oziroma tri odstotke. Leta 2014 je bilo v Sloveniji 104.176, leta 2015 pa 106.300 bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so prejemali zdravila za zniževanje glukoze v krvi.

Porast sladkorne bolezni na NIJZ ugotavljamo tudi iz podatkov raziskave EHIS iz leta 2014, po katerih je ocenjena anketna  razširjenost sladkorne bolezni med osebami, starimi 15 let in več, 6,9 % prebivalcev, kar predstavlja dobrih 120.000 prebivalcev Slovenije. Na porast sladkorne bolezni kažejo tudi podatki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo je NIJZ izvajal med leti 2001 in 2012 na prebivalcih Slovenije, starih 25 do 64 let. Visoko ali zelo visoko tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 v prihodnjih 10 letih je bilo po modelu FINDRISC ugotovljeno pri 28 % vprašanih, starih 55–64 let. V tej starostni skupini je sladkorna bolezen pri moških v porastu in je skoraj dvakrat pogostejša kot pri ženskah. Med bolniki s sladkorno boleznijo jih ima dobrih dve tretjini zvišan krvni tlak (69 %) in/ali dislipidemijo (67 %), dve petini debelost (51 %), kadilcev pa je slaba petina (19 %). Tretjina bolnikov se ne prehranjuje v skladu s priporočili in le polovica je dovolj telesno dejavnih. Delež debelosti med odraslimi leta 2012 je znašal skoraj petino (17,4 %). Prav nezdrave izbire življenjskega sloga, ki prispevajo k nastanku sladkorne bolezni, zlasti nezdravo prehranjevanje, čezmerna hranjenost in debelost ter nezadostna telesna dejavnost, so imele v tem obdobju trend naraščanja. V letošnjem letu je potekal že peti val omenjene raziskave, poročilo pa je še v pripravi.


Sladkorna bolezen v Sloveniji leta 2015

  • 15 % porast števila oseb s sladkorno boleznijo (od 2010 do 2015), ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi.
  • Okrog 106.300 oseb s sladkorno boleznijo, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi.
  • Od skupno 106.300 prejemnikov zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni 73.200 (69 %) oseb prejema antihiperglikemična zdravila brez inzulina, 17.600 (17 %) jih prejema samo inzulin, (15.500 oseb) 15 % pa oboje hkrati.
  • Z inzulinom se zdravi okrog 33.000 oseb (31 % vseh prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi ).
  • Najvišji odstotki oseb, katerim so bila predpisana zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, so bili v zasavski in posavski regiji, najnižji pa v goriški in obalno-kraški regiji. 28,8 milijona evrov (v letu 2014 28,3 milijona evrov) je bilo porabljenih za zdravila za zniževanje glukoze v krvi.
  • Med izdatki za zdravila prevladujejo izdatki za inzuline, ki so predstavljali 59,2 % vseh izdatkov za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni. 



Porast števila bolnikov s sladkorno boleznijo zahteva boljšo sistemsko ureditev obvladovanja te bolezni

V Sloveniji sladkorno bolezen na sistemski ravni obravnava in ureja Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 (Nacionalni program), katerega krovni cilji so zmanjšanje pojavnosti sladkorne bolezni tipa 2, njeno preprečevanje in odložitev pri osebah z velikim tveganjem, povečanje možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni ter zmanjšanje zapletov in umrljivosti zaradi sladkorne bolezni. Izvajanje nacionalnega programa je od letos dalje komplementarno aktivnostim Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025, ki podpirajo sistemske spremembe v zdravstvu.  

Partnerji Nacionalnega programa se že od leta 2012 aktivno vključujejo v uvajanje in širitev referenčnih ambulant družinske medicine na področju sladkorne bolezni in vsakoletno izvajajo več rednih izobraževanj diplomiranih medicinskih sester za delo v njih. Po podatkih Katedre družinske medicine Medicinske fakultete v Ljubljani je konec leta 2015 delovalo 584 referenčnih ambulant družinske medicine, ki so v svoje programe preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja in kompleksne oskrbe zajemale skupaj več kot 53.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, za katere v skladu z enotnim  protokolom obvladovanja sladkorne bolezni tipa 2 skrbijo timi družinske medicine.

V letu 2014 je bila opravljena mednarodna analiza Diabetes Powerhouse Indeks (nivo celotne države in po regijah), v letu 2015 pa objavljeni podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in pripravljena obsežna analiza uspešnosti izvajanja Nacionalnega programa (v okviru priprave Analize zdravstvenega sistema v Sloveniji). Aktivnosti Nacionalnega programa so bile tako v letu 2016 (in bodo tudi v letu 2017) usmerjene v zagotavljanje enako kakovostne in bolniku prilagojene edukacije o sladkorni bolezni ter zagotavljanje enake oskrbe, povezane z diabetično nogo med regijami in ravnmi zdravstvenega sistema. Potekalo je spremljanje izvajanja programa za zgodnje odkrivanje in zdravljenje diabetične retinopatije. Ključni razvojni moment Nacionalnega programa pa je vzpostavljanje mreže laičnih svetovalcev. Usposabljanje je v letu 2016 zaključilo prvih 27 laičnih svetovalcev, ki bodo osebam s sladkorno boleznijo in njihovim svojcem lahko nudili dodatno podporo pri obvladovanju bolezni.


Dodatna gradiva: