Z znanjem do boljšega zdravja

Število debelih mladostnikov v evropski regiji še vedno narašča

18. 05. 2017
Število debelih mladostnikov še vedno narašča v mnogih državah po evropski regiji. Slovenija se lahko pohvali z učinkovitimi pristopi.

Novo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) "Adolescent obesity and related behaviours: trends and inequalities in the WHO European Region, 2002–2014", ki je bilo te dni prvič predstavljeno na evropskem kongresu o debelosti na Portugalskem, kaže, da število debelih mladostnikov še vedno narašča v mnogih državah po evropski regiji. Kljub vztrajnim prizadevanjem v boju proti debelosti, se še vedno ocenjuje, da je v Evropi vsak tretji mladostnik čezmerno hranjen ali debel. Najvišje deleže najdemo v južnoevropskih in sredozemskih državah. Še posebej zaskrbljujoče je, da je epidemija v porastu v vzhodnoevropskih državah, kjer podatki v preteklosti niso bili tako pereči.

Tudi mednarodno potekajo številne aktivnosti, tako na ravni SZO kot na ravni EU. Zaradi epidemije debelosti, ki smo ji priča globalno, je SZO maja 2015 na Generalni skupščini ustanovila »WHO Commission on Ending Childhood Obesity«, leta 2016 pa je komisija objavila svoje poročilo, ki zelo jasno poziva vse države in deležnike k ukrepanju. Podobno je Evropska Komisija leta 2014 pripravila akcijski načrt za obvladovanje otroške debelosti, v katerem državam članicam ponuja številne možnosti za spreminjanje okolja; s podporo zdravega prehranjevanja  in gibalnimi  izbirami.

Na prehranske odločitve vplivajo številni dejavniki,  npr. možnosti v okolju kot posameznikove osebne izbire. Največjo vlogo pri tem imajo podporna okolja. Pa naj gre za ponudbo hrane v trgovinah, za oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane v različnih medijih in na družabnih omrežjih, ponudbo igračk ob prehranskih proizvodih, oglasi na spletu v obliki videoigric in podobno. Več o omenjeni problematiki najdete na naslednji povezavi.

Slovenija je tako na tem področju z aktivno politiko ena redkih držav EU regije, ki ji je uspelo zaustaviti ta trend po letu 2010, še zlasti v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu in predvsem pri otrocih in mladostnikih iz družin z višjim socialno-ekonomskim položajem. S tem se kaže, da zastavljeni ukrepi na različnih področjih, še zlasti pa na prehrani in spodbujanju telesne dejavnosti, delujejo. Izpostavljamo le nekatere:

  • razviti programi vzgoje za zdravje v okviru primarnega zdravstvenega varstva;
  • organizirana šolska prehrana, podprta zakonodajno in s strokovnimi smernicami (z ohranitvijo lastnih kuhinj, možnost uživanja vseh priporočenih obrokov, vključevanje živil iz lokalne ponudbe…);
  • omejitev trženja zdravju manj koristnih živil (zakonski umik avtomatov s hrano in pijačo iz območja šol ter objava prehranskih smernic za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili);
  • javno naročanje živil (zakonska možnost izločanja sklopov in prednostnega upoštevanja živil, ki so v shemah kakovosti, kakovostna merila za naročanje, vključno za zeleno javno naročanje ekoživil, sprejet slovenski predlog izboljšav na področju javnega naročanja na zaključkih sveta v okviru Malteškega predsedovanja);
  • projekti in programi v šolskem okolju za spodbujanje zdravih izbir (Shema šolskega sadja in zelenjave, Tradicionalni slovenski zajtrk, portal Šolski lonec, projekt Kuhnapato , Zdrav življenjski slog, Minuta za gibanje, aktivni odmori);
  • prenos praks iz skupnega EU projekta JANPA na področju izračuna bremena otroške debelosti, razumevanja informacij na živilih, kot tudi pri vzpostavljanju bolj zdravih šolskih okolij;
  • spodbujanje uporabe aktivnega transporta za vsakodnevna potovanja (uporaba  kolesa, pešačenje..) skozi projekte Pešbus, Bicivlak, Simbioza giba, Evropski teden mobilnosti itd.;
  • odgovornost industrije (podpis Zaveze odgovornosti nacionalne industrije v sektorju proizvodnje pijač za omejitve oglaševanja otrokom, za odgovorno obnašanje v šolah, jasno informiranje potrošnikov) itd.

Trendi v prehranjevanju slovenskih mladostnikov

Slovenski mladostniki, stari 11, 13 in 15 let, vse pogosteje  redno zajtrkujejo in vse manj je tistih, ki prepogosto uživajo sladkane pijače, je pokazala raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji (HBSC 2014). Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje,kjer smo že četrtič zapored izvedeli raziskavo, smo tudi zaznali, da se je prvič po letu 2010 zmanjšal delež čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov. Je pa zaskrbljujoče, da je zelenjava še vedno nepriljubljena in da malo več kot tretjina mladostnikov pije energijske pijače. Več o trendih prehranjevanja slovenskih mladostnikov najdete na naslednji povezavi. Raziskava HBSC poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, sofinancira pa jo Ministrstvo za zdravje.

Problem debelosti

Vendar pa se ne smemo prehitro zadovoljiti. Še vedno ima petina deklet in četrtina fantov telesno težo večjo od priporočene, zato imamo še veliko priložnosti, da izboljšamo uspešno in dopolnjujoče se ukrepe šolstva, zdravstva, kmetijstva, sociale, gospodarstva in drugih sektorjev. Ti so prvič skupaj opredeljeni v novi Resoluciji o nacionalnem programu prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki pod sloganom „Dober tek, Slovenija“, nadgrajuje prejšnjo in v boju proti debelosti prvič združuje ukrepe, vezane tako na prehrano kot telesno dejavnost, skozi vseživljenjski pristop, zato lahko pričakujemo, da se bo problem otroške debelosti v Sloveniji ob njenem uspešnem izvajanju še zmanjševal.

Otroška debelost velja danes za enega izmed najbolj resnih zdravstvenih izzivov 21. stoletja. Debeli otroci so izpostavljeni večjemu tveganju za sladkorno bolezen tipa 2, astmo, težave s spanjem, mišično-kostne težave ter bolezni srca in ožilja. Prav tako so podvrženi  večjim psihičnim težavam in socialni izolaciji. Gre za resne posledice, saj približno štirje od petih mladostnikov, ki so postali debelih, ne bodo več uspeli shujšati. S tem se le povečuje tveganje za zdravje in stigmatizacijo. Znajdejo se lahko v krogu omejene socialne mobilnost in medgeneracijskem krogu revščine in bolezni. Neenakosti so še posebej vidne pri debelosti, saj je ta izrazitejša pri mlajših mladostnikih, fantih in tistih, ki prihajajo iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem, kar kaže na potrebo po oblikovanju specifičnih intervencij za skupine z večjim tveganjem.

Možne rešitve

Debelost je izrazito kompleksen družbeni problem. Za njegovo reševanje je treba na družbeni ravni povezati politike številnih sektorskih področij: (1) kmetijstva, ki določa, katera živila se bodo proizvajala; (2) živilskopredelovalne industrije, ki določa, katera procesirana živila se bodo pojavljala na trgu, njihove sestavine in velikost ponujenih porcij na tržišču – tu vedno intenzivneje potekajo razprave in aktivnosti v zvezi s preoblikovanjem živil v bolj zdrava; (3) blagovne menjave in trgovine, ki v največji meri z vplivom na obe prej našteti področji preko svojih nabavnih služb planira in določa dejansko ponudbo živil na policah ter njihove končne cene, v precejšnji meri pa vpliva na ponudbo tudi z določanjem marž; (4) ekonomske politike, ki oblikuje davčno politiko in politiko subvencij; (5) izobraževanja, ki vpliva na znanje in veščine ter posledično opolnomočenost otrok in mladostnikov, ki potem lahko osveščeno izbirajo, kaj bodo jedli; (6) kulture, ki oblikuje vrednote in zavedanje o hrani in telesni dejavnosti; (7) pa tudi sociale, ki s svojimi ukrepi in transferji zagotavlja sprejemljivo življenjsko raven za ogrožene družbene skupine.

Preventivni ukrepi morajo biti zato ciljano usmerjeni k mladostnikom z visokim tveganjem v okviru družine, šole in širše skupnosti, prednostne politike (npr. zakonodajne, fiskalne) pa morajo biti usmerjene v dostopnost do zdravih izbir. Potrebna so tudi prizadevanja za izboljšanje infrastrukture, ki bo omogočala in spodbujala telesno dejavnost v okviru vsakdanjega življenja.