Moj življenjski slog

Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju

21. 05. 2015
Podatki zadnje raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju kažejo, da so slovenski mladostniki zadovoljni s svojim življenjem in dobro ocenjujejo svoje zdravje, pri čemer so slovenske mladostnice manj zadovoljne kot mladostniki.

Slovenija je do sedaj sodelovala v štirih raziskavah (leta 2002, 2006, 2010 in 2014), vse pa je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), financiralo pa jih je Ministrstvo za zdravje RS. Raziskava prinaša pomembna nova spoznanja in ugotovitve o tem, kaj se dogaja na področju zdravja in z zdravjem povezanih vedenj med mladostniki in je osnova za pripravo in evalvacijo programov, izhodišč za različne ukrepe in strateške dokumente.

Zdravi otroci in mladostniki so osnova za bodoče zdrave odrasle, ki bodo lahko prispevali v svojo skupnost in družbo, zato je spremljanje njihovega zdravja in vlaganje v njihovo zdravje in razvoj ena ključnih nalog vsake družbe. »Najnovejši podatki za Slovenijo iz raziskave leta 2014, ki je zajela skoraj pet tisoč 11-, 13- in 15-letnikov, kažejo, da je večina mladostnikov (88 odstotkov) zadovoljna z življenjem in dobro ocenjuje svoje zdravje (89 odstotkov). Ocena zdravja in zadovoljstva z življenjem se s starostjo pomembno poslabšuje, pomembne razlike pa so tudi med spoloma - dekleta namreč slabše ocenjujejo svoje zdravje in so manj zadovoljne z življenjem kot fantje,« je povedala nacionalna koordinatorica raziskave doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ in dodala: »V obdobju 2002–2014 se kaže trend naraščanja zadovoljstva z življenjem in izboljšanja ocene zdravja. Ugotavljamo pa tudi, da se je v tem obdobju pomembno zvišal delež mladostnikov, ki poročajo o pojavljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov več kot enkrat tedensko. Poleg tega so se zvišali tudi deleži mladostnikov, ki poročajo o glavobolu, bolečinah v želodcu in občutju, da si na tleh/občutju potlačenosti ter nespečnosti«.

O pojavljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov izmed osmih (glavobol, bolečine v želodcu, bolečine v hrbtu, občutje, da si na tleh, razdražljivost, nervoza, nespečnost, omotica/vrtoglavica) več kot enkrat tedensko je v letu 2014 poročala več kot četrtina vseh mladostnikov (28 odstotkov). S starostjo se pomembno zvišuje delež mladostnikov, ki redno doživljajo vsaj dva psihosomatska simptoma, prav tako so ti deleži pomembno višji pri dekletih (37 odstotkov) kot pri fantih (19 odstotkov). Podobno velja tudi pri posameznih psihosomatskih simptomih, ki so večinoma pogostejši pri starejših mladostnikih in pri dekletih. Najpogostejši psihosomatski simptomi, ki se pojavljajo več kot enkrat tedensko približno pri petini mladostnikov, so nespečnost, nervoza in razdražljivost.

»Psihosomatski simptomi lahko nastanejo zaradi neustreznega način spoprijemanja z vsakdanjimi življenjskimi problemi, kar povzroča negativni stres ter zaradi nezmožnosti ustreznega predelovanja spremljajoče čustvene napetosti. Kadar ljudje v stresnih situacijah ne znajo ali ne zmorejo izraziti svojih čustev ali stisk, jih zanikajo ali potlačijo, se lahko to odrazi na telesnem področju, in sicer v obliki različnih psihosomatskih simptomov, ki lahko čez čas prerastejo v psihosomatske bolezni, zato je pomembno mlade učiti zavedanja, priznavanja in izražanja čustev, stisk in težav,« je še dodala nacionalna koordinatorica raziskave doc. dr. Helena Jeriček Klanšček.

O raziskavi HBSC

V svetu je le nekaj periodičnih mednarodnih raziskav in ena izmed njih je HBSC (Health Behavior in Schol-Aged Children) ali Z zdravjem povezen vedenje v šolskem obdobju. Raziskava zajema številne vidike mladostnikovega zdravja in življenja: samooceno (duševnega) zdravja, zadovoljstva, poškodbe, ustno zdravje,  z zdravjem povezana vedenja (npr. tvegana vedenja,prehrana, gibanje) in tudi socialni kontekst (družina, šola, vrstniki). Izvaja se med 11-, 13- in 15- letniki v 44 državah Evrope in sveta, Slovenija pa se ji je pridružila leta 2002. Končni cilj raziskave je izboljšati zdravje in dobro počutje med mladostniki. Slednji  so namreč z vidika zdravja ranljiva skupina, čeprav so navadno bolj zdravi kot odrasli, njihove zdravstvene težave pa so v glavnem povezane z značilnostmi rasti in razvoja, načinom življenja in s širšimi družbenimi dogajanji.

 

Nekaj zanimivih izsledkov iz raziskave:

  • Mladostniki o stvareh, ki jih resnično težijo, lažje komunicirajo z mamo (85 odstotkov) kot z očeti (67 odstotkov).
  • Šola je všeč 30 odstotkov mladostnikom, najbolj 15-letnikom.
  • Vsak tretji mladostnik vsakodnevno komunicira preko e-medijev s prijatelji.
  • Več kot enkrat dnevno si zobe ščetka 72 odstotkov mladostnikov, od leta 2002 do 2014 so se deleži zvišali.
  • Večina mladostnikov (81 odstotkov) ni dovolj telesno dejavnih, od leta do 2002 do 2014 pa se je delež še zmanjšal.
  • Le 39 odstotkov mladostnikov vsak dan uživa sadje, 27 odstotkov pa vsak dan zelenjavo.
  • Tvegana vedenja  (kot so npr. kajenje, pitje alkoholnih pijač, uporaba konoplje, nasilje) so najpogostejša med 15-letniki (v primerjavi z 11- in 13-letniki).
  • Vsaj enkrat tedensko kadi 13 odstotkov 15-letnikov.
  • Vsaj enkrat tedensko pije alkoholne pijače 14 odstotkov 15-letnikov.
  • Kar 22 odstotkov 15-letnikov je že kdaj uporabilo konopljo.
  • Pri trpinčenju drugih vsaj dvakrat mesečno v zadnjih mesecih je sodelovalo 9 odstotkov mladostnikov, 22 odstotkov mladostnikov pa je bilo žrtev trpinčenja vsaj enkrat v zadnjih mesecih.

Izsledke mednarodne raziskave HBSC, 2014 z naslovom Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji najdete na naslednji povezavi.

Tonsko izjavo doc. dr. Helene Jeriček Klanšček najdete na naslednji povezavi.