Prepovedane droge

Raziskava Eurobarometer o rabi drog med mladimi

04. 09. 2014
Uporaba drog in težave, ki so z njimi povezane so še vedno ena glavnih javnozdravstvenih problemov prebivalcev Evrope.

Na podlagi ESPAD raziskave se ocenjuje, da je eden od štirih 15- letnikov v EU kadarkoli v življenju že uporabljal eno izmed prepovedanih drog. Konoplja ostaja najbolj priljubljena droga med mladimi. Evropska komisija zato načrtno spremlja nekatere trende o rabi drog zlasti med mladimi, ki so namenjeni predvsem informiranju širše javnosti, politikom in snovalcem politik. Zadnja raziskava Eurobarometer o rabi drog med mladimi je bila izvedena junija letos v vseh 28 državah članicah EU. V raziskavi je sodelovalo 13.130 prebivalcev EU, starih od 15-24 let, od tega je bilo v Sloveniji opravljenih 501 intervjujev. Celotna raziskava je dostopna na spletni strani.

 

Nekaj ugotovitev iz raziskave

V primerjavi z letom 2011 je raziskava pokazala, da so mladi v EU manj informirani o učinkih in tveganjih zaradi uporabe drog, vendar glavni vir informiranja ostaja internet. Tako je odgovorila večina anketirancev na Nizozemskem (80%), Češkem (77%) in na Slovaškem (75%), medtem ko je v Grčiji (35%), na Cipru (40%) in v Bolgariji (41%) iskalo informacije na internetu manjši delež vprašanih, raje so uporabljali druge vire. V Sloveniji se v iskanju informacij o učinkih in tveganjih zaradi uporabe drog na internet obrne 62% anketirancev (kar je nekoliko nad povprečjem EU), nato sledijo prijatelji (47%), starši (18%), zdravstvene ustanove (15%), specializirane posvetovalnice (11%). Najmanj informativni po mnenju Slovencev so mediji (10%), policija (9%), socialni delavci (7%), šola/služba (6%) in zaupni telefon (2%).

Raziskava je pokazala, da več kot četrtina mladih v EU (29%) v zadnjem letu sploh ni bila seznanjena z novimi psihoaktivnimi snovmi (NPS), ki posnemajo učinke prepovedanih drog. Ob tem pa se je delež tistih, ki so NPS že uporabili, povečal za 3 odstotne točke. V Sloveniji se je delež mladih, ki so že uporabili NPS, od leta 2011 povečal za 6 odstotnih točk (leta 2011 – 7%, 2014 pa 13%). 

Glede rabe konoplje na nivoju EU, 17% respondentov navaja, da so jo v zadnjih 12 mesecih uporabili vsaj enkrat. Delež tistih, ki konoplje niso nikoli uporabili se je v državah EU zmanjšal za 3 odstotne točke, v Sloveniji pa za 8 odstotnih točk  (leta 2011 je znašal 68%, 2014 pa 60%). Primerjava med državami pokaže, da so anketiranci v zadnjem letu najpogosteje uporabljali konopljo na Irskem (28%), sledijo tisti v Franciji in v Sloveniji (v obeh državah po 25%) ter Španiji (22%). Na drugem koncu lestvice, pa so prebivalci Cipra , Romunije (3%) in Madžarske (4%).

Na vprašanje o zaznanih tveganjih za zdravje zaradi uporabe drog skoraj vsi vprašani menijo, da redna uporaba kokaina in ekstazija lahko predstavlja veliko tveganje za zdravje (96% in 93% ustrezno), konoplje pa bistveno manj (63%), kar je sicer za 4 odstotne točke nižje, kot je bilo leta 2011. V Sloveniji se je delež tistih, ki uporabo konoplje zaznavajo, kot tveganje za zdravje, zmanjšal za 10 odstotnih točk (leta 2011 – 61%, 2014 pa 51%). Zanimivo je, da v Sloveniji redno pitje alkohola zaznava kot zelo tvegano 70% anketiranih, kar je za 13 odstotnih točk več, kot je povprečje EU (57%) in 3 odstotne točke več, kot v letu 2011.

Aktualno je tudi vprašanje o prepovedi drog, alkohola in tobaka. Med mladimi v EU ostaja močno soglasje, da naj heroin, kokain in ekstazi ostanejo prepovedani (96%, 93% in 91%) - ti rezultati se od zadnje raziskave leta 2011 niso spremenili. Drugače je v Sloveniji, kjer je pri vseh treh drogah zaznati rahel padec glede na leto 2011: heroin za 6 odstotnih točk, kokain za 7 odstotnih točk in ekstazi za 6 odstotnih točk.

 

Mnenja o legalizaciji konoplje, so tudi na nivoju EU bolj deljena. Nekaj ​​več kot polovica anketiranih meni, da naj konoplja ostane prepovedana (53%), kar je za 6 odstotnih točk manj, kot v letu 2011. Primerjava med državami pokaže, da so Latvija (63%), Romunija (53%) in Madžarska (51%) edine članice EU kjer se je večina anketiranih opredelila za prepoved konoplje v vseh okoliščinah. Na drugem koncu lestvice pa so Velika Britanija (25%), Francija (28%) ter Irska in Španija (29%), kjer je delež anketirancev, ki se strinjajo s prepovedjo konoplje majhen. Tudi v Sloveniji je delež anketirancev, ki se strinjajo s prepovedjo konoplje, od leta 2011 padel kar za 13 odstotnih točk in sedaj predstavlja 36%.

Glede alkohola in tobaka so od leta 2011 na nivoju EU deleži anketiranih, ki menijo, da je obe snovi treba prepovedati, ostali enaki. V letošnji raziskavi pa anketiranci v večjih deležih navajajo, da je treba te snovi regulirati, in da ne smejo postati prosto dostopne in brez omejitev. Podatki za Slovenijo kažejo, da se pri tobaku 80% anketiranih strinja z regulacijo tobačnih izdelkov (leta 2011 je bilo teh 70%), pri alkoholu pa z regulacijo soglaša 86% respondentov (leta 2011 pa je bilo teh 79%).

Raziskava Eurobarometer je sicer lahko uporabno orodje za snovanje ukrepov in politik, vendar pa mora biti dopolnjeno s temeljitejšimi raziskavami in analizami. Ne glede na to, pa lahko z določeno rezervo zaključimo, da so zakonski in strateški ukrepi na področju alkohola in tobaka, ki smo jih v Sloveniji sprejeli v zadnjih letih, prispevali k spreminjanju odnosa do teh snovi, zlasti glede večjega zavedanja o tveganjih za zdravje, ki jih prinašata raba alkohola in tobaka. Po drugi strani pa imajo po vsej verjetnosti drugačen vpliv predlogi za legalizacijo konoplje, ki smo jim bili priča v zadnjih dveh letih.