Ptičja gripa (Aviarna influenza) A(H5N1)

Uvrščamo ga med visoko patogene viruse ptičje gripe, ki ga že dalje časa zaznavamo pri prostoživečih pticah in perutnini. Povzroča pogine nekaterih prostoživečih ptic in domače perutnine. Ob okužbi lahko pogine več kot 80 % perutnine v reji, zato ga imenujemo visoko patogenega.

Različica virusa aviarne influence A(H5N1), ki se pojavlja v Evropi,  ne predstavlja resne grožnje za zdravje ljudi. Kljub velikemu številu zbolelih in poginulih prostoživečih ptic in perutnine, je bilo zaznanih izjemno majhno število prenosov na osebe, ki so bile v zelo tesnem stiku s perutnino.

Previdnost pa ni odveč. Virusi influence so virusi, ki se nenehno in zelo intenzivno spreminjajo in z izmenjavo genetskega materiala prilagajajo različnim gostiteljem. Tako nastanejo novi sevi virusov influence, ki lahko pridobijo sposobnost, da okužijo ljudi. Prav ta njihova spremenljivost in sposobnost prilagajanja je osnova za priporočilo, da se kljub temu, da skoraj ni dokazanih okužb pri ljudeh, izognemo stiku z obolelimi ali poginulimi prostoživečimi pticami in okuženo perutnino.

Za prehrano ljudi so primerne zdrave živali in jajca zdravih rej. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) bo ob sumu, da se je visokopatogeni virus influence A(H5N1) pojavil v reji oz. pri farmski perutnini, takoj prepovedala prodajo perutnine in jajc.

Ustrezno termično obdelana perutnina in jajca ne predstavljajo tveganja za okužbo z visokopatogenim virusom aviarne influence A(H5N1). Ni odveč opozorilo, da je potrebno perutninsko meso vselej dobro prepeči, pa ne zaradi ptičje gripe, pač zaradi možnosti, da je perutninsko meso onesnaženo s salmonelami ali kampilobaktri.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) priporoča, da se omeji stik perutnine in ptic v ujetništvu s prostoživečimi pticami, predvsem na območjih, kjer se ta virus pojavi.

Če ob sprehodu ali delu v naravi naletimo na poginulo ptico (predvsem na vodne ptice ali ujede), se je ne dotikamo, je ne pobiramo ali kako drugače z njo rokujemo. Pokličemo pristojne na  območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (ali na številko 112), ki bodo poginulo ptico odstranili na varen način. Pomembno  je, da jih obvestimo kadar opazimo  večji pogin prostoživečih ptic.

Naslovi in telefonske številke UVHVVR so na naslednji povezavi.

Poginule vrabce in druge manjše ptice pevke, ki jih najdemo na svojih vrtovih, balkonih, terasah, itd. na varen način odstranimo. Kako to naredimo? Na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo  skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. Če nimamo na voljo primernih rokavic, ki jih bomo po uporabi odvrgli, si na roko nataknemo plastično vrečko, poberemo ptico in jo odvržemo v smeti skupaj s plastično vrečko. Roke si skrbno umijemo z milom in toplo vodo.

Osebam, ki so ob delu neposredno izpostavljene obolelim in poginulim pticam t.j. vsem, ki sodelujejo pri odstranjevanju obolelih in poginulih ptic in perutnine, veterinarjem in veterinarskim tehnikom se svetuje uporaba predpisane osebne varovalne opreme. Podrobnejša navodila so na spletni strani UVHVVR. Osebam, ki so v stiku s perutnino (rejcem, zaposlenim na perutninskih farmah), se priporoča vsakoletno cepljenje proti sezonski gripi.

Tesen stik s potencialno okuženo prostoživečo ptico pomeni, da smo se brez zaščite (t.j. brez rokavic) dotikali obolele ali poginule prostoživeče ptice ali njenih izločkov. Čeprav kljub tesnemu stiku ni verjetno, da smo si škodovali zdravju, svetujem,o da po tesnem stiku brez zaščite še deset dni opazuje svoje zdravstveno stanje.

V primeru, da se pojavijo težave z zdravjem, predvsem simptomi okužbe dihal, se posvetujemo se z izbranim osebnim zdravnikom. Virusi aviarne influence se s pticami selivkami prenašajo v jesensko-zimskem času. Istočasno poteka najbolj intenzivna sezona gripe in drugih akutnih okužb dihal pri ljudeh. Zato je precej bolj verjetno, da kljub tesnemu stiku z obolelo/poginulo prostoživečo ptico prebolevamo navaden prehlad, virozo, sezonsko gripo ali covid-19 in ne da so naše težave posledica ptičje gripe.

Ljudje smo lahko »pasivni« prenašalci virusa aviarne influence A(H5N1). Kaj to pomeni? Ob tesnem stiku z okuženo, prostoživečo ptico ta virus zanesemo na naša oblačila, čevlje, škornje (npr. pohodimo izločke obolele ptice). Preko onesnaženih oblačil in predvsem obuval lahko virus vnesemo v perutninsko rejo. Zato ponovno poudarjamo, da se stikom z obolelimi in poginulimi prostoživečimi pticami raje izognemo, kar je posebej pomembno za rejce perutnine.