Z znanjem do boljšega zdravja

Priporočila za prebivalce po požaru v Ljutomeru

19. 06. 2017
Na tem mestu je objavljen pregled vseh do sedaj posredovanih informacij s področja varovanja zdravja prebivalcev Ljutomera.

19. junij 2017

Dopolnitev priporočil za prebivalce po požaru v Ljutomeru

Prejeli smo vse rezultate analiz vzorcev vrtnin. Na osnovi prejetih rezultatov analiz ocenjujemo, da so glede na veljavno zakonodajo vrtnine varne za uživanje. V dveh od petih vzorcev je analiza sicer pokazala prisotnost  dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB), vendar v nizkih koncentracijah in pod mejo za ukrepanje.

Iz previdnostnega načela vseeno svetujemo, da listnato zelenjavo, ki je rastla ob požaru (solata, radič, špinača, blitva, peteršilj, zelena ...), odrežete in zavržete. Zavrzite jo med komunalne odpadke (ne v kompost ali med biološke odpadke). Ponovno zrasla zelenjava in vsa ostala zelenjava in sadje so varni za uživanje.

Ob tej priložnosti opozarjamo še na splošne  ukrepe, ki veljajo v vseh primerih:

  • Zelenjavo in sadje pred uporabo temeljito operite, po potrebi oščetkajte in s tem odstranite ostanke zemlje, prahu.
  • Odrasli naj pazijo, da otroci ne dajejo zemlje in trave ter umazanih rok v usta.
  • Po aktivnostih na prostem si pred vstopom v stanovanje očistite ali zamenjajte obutev. Dobro si umijte roke. Pozorni bodite in nadzorujte, da si temeljito umijejo roke tudi otroci.

Pred igranjem na travi je treba le-to pokositi in jo ustrezno zavreči (v komunalne odpadke). Odsvetujemo igro v peskovniku.

V kolikor uporabljate vodo iz kapnice, svetujemo, da vodo, ki je bila zbrana po požaru, zavržete, sistem pa očistite.


15. junij 2017

Dopolnitev priporočil za prebivalce po požaru v Ljutomeru

Dim, ki se je sproščal iz požara, je nosil s seboj različne škodljive snovi. Te se deloma posedejo okrog pogorišča, deloma se z gibanjem zraka raznesejo in razširijo v različne smeri na večje razdalje ter s tem razredčijo. Pri gorenju lahko nastaja množica škodljivih spojin, med njimi tudi strupeni dioksini, furani in policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) ter različni delci.

Spojine, ki se sproščajo ob požaru, so tudi sicer že prisotne v našem okolju, nekaj jih jenaravnega izvora (izbruhi vulkanov, požari v naravi), nekaj pa kot posledica človekovih dejavnosti (industrija, kurišča, promet ...). Tudi kajenje je pomemben vir nekaterih omenjenih spojin. Upoštevanje objavljenih priporočil ob požaru pomeni previdnostni ukrep za zmanjšanje izpostavljenosti prebivalcev, še zlasti otrok, na čim manjšo možno mero.

Po oceni Agencije RS za okolje je vplivno območje požara zelo omejeno. Ker podatkov o natančnih mejah vplivnega območja ni na razpolago, priporočila veljajo na območjih, kjer je bil dim.

Po podatkih Agencije RS za okolje so izmerjene koncentracije delcev PM10 v zraku v Ljutomeru že več dni zapored nizke.

V petek, 9. 6. 2017, so bili poleg vzorcev zraka, vode in pen iz bližnjega kanala Globetka odvzeti vzorci pšenice, zemlje in solate z bližnjega vrta v stanovanjskem naselju. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano na osnovi prvih analiz ni identificiral spojin, ki bi jih pripisovali posledicam požara.

V soboto, 10. 6. 2017, je bilo dodatno odvzetih še pet vzorcev zelenjave (solate) v razdalji zračne črte 500 do 1.500 m od pogorišča v različnih smereh kot je ob požaru zaneslo dim in smrad (Soboška ulica, Noršinci, Ulica Jana Baukarta, Ulica Cvetka Golarja in Ivana Kavčiča cesta). Do sedaj prejeti prvi rezultati o težkih kovinah in policikličnih aromatskih ogljikovodikih (PAH), kažejo, da solata s temi snovmi ni obremenjena in je varna za uživanje. Rezultati dioksinov in furanov, ki so med najbolj strupenimi spojinami, ki se sproščajo ob požarih, še niso na voljo in jih pričakujemo v naslednjih dneh. Glede na te podatke bomo objavili nadaljnja priporočila.

Priporočila z dne 12. 6. 2017 ostajajo še v veljavi. Takoj, ko bodo analize zaključene, bomo objavili nova obvestila in priporočila.


 

12. junij 2017

Dopolnitev priporočil za prebivalce po požaru v Ljutomeru

  • Ves čas upoštevajte priporočila ekip za reševanje oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
  • Osebe, ki so bile izpostavljene dimu in smradu in čutijo zdravstvene težave, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom.
  • Če je vidna kakršnakoli onesnaženost okolja, je najbolje, da se temu področju izognete dokler ta območja niso očiščena.
  • Priporočamo, da vrtnin in sadj, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo in se ne dajo ustrezno olupiti, ne uporabljate. Navedena priporočila veljajo tudi za ostale plodove, do objave nadaljnjih navodil.
  • Intenzivno gibanje na prostem odsvetujemo, še zlasti tiste dejavnosti, pri katerih se zelo praši. Kdor se vseeno odloči za to, naj pri tem vsaj čim bolj omeji stik z zemljo, travo, peskom, prahom, po gibanju si temeljito umijte roke in dele telesa, ki so prišli v stik s prahom, zemljo, travo. Na vplivnem območju požara zaradi ugodnih vremenskih razmer, ki te dni vabijo ob vodo, dodatno odsvetujemo tudi izvajanje aktivnosti v in na površinskih vodah.
  • Za preprečitev vnosa preko kože se izogibajte dotikanju izpostavljenih površin, tekočin in prahu, povezanim s požarom tako, da se izogibate območjem, kamor se je širil dim.
  • Svetujemo, da redno čistite prah na površinah v bivalnih prostorih. Okenske police, igrala in vrtno pohištvo očistite z detergentom.
  • Če je možno, preprečite raznos onesnaževal z zemljo, peskom in prahom v neonesnažena območja (npr. menjava obutve pri prehodih iz onesnaženega predela v čisti predel, iz vrta v stanovanje). Pred vstopom v bivalne prostore z mokro krpo/brisačo obrišite tudi hišne ljubljenčke in tudi zanje poskrbite, da se ne oz. čim manj zadržujejo na onesnaženem območju dokler ta območja niso očiščena.
  • Uporaba pitne vode - upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda oz. Uprave RS za zaščito in reševanje. Če se oskrbujete z vodo iz kapnice, do nadaljnjega oziroma novih priporočil odsvetujemo njeno uporabo. Svetujemo, da prekinete dotok s streh in drugih površin v zbiralnik kapnice, zaradi spiranja morebitnega onesnaženja.

Še posebej zaščitimo otroke - naj ne izvajajo dejavnosti pri katerih se zelo praši, naj se ne igrajo na zemlji ali v peskovniku, tudi če je bil peskovnik v času požara pokrit.
Vrtci in šole, CŠOD, športna društva in druge organizacije, ki vključujejo otroke in šolarje na prizadetem območju, naj smiselno upoštevajo vsa zgoraj navedena priporočila.


9. junij 2017

Napotki prebivalcem ob večjih požarih

Ob požaru nastanejo različne škodljive snovi, odvisno od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature in drugih pogojev pri gorenju.

Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode. Z vdihavanjem ali zaužitjem  te snovi vstopijo v naš organizem in lahko škodljivo vplivajo na naše zdravje. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter dovzetnosti posameznika.

Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal lahko povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje in pekočo bolečino oči ter izcedek iz nosa, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronične obstruktivne pljučne bolezni - KOPB) se  lahko poslabšajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja. 

Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, nosečnice, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi  dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki.

Onesnaženemu zraku se lahko izognemo le z umikom v manj onesnaženo okolje. Nekaj časa lahko to zagotavljamo z zadrževanjem v zaprtih prostorih.

Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z nevarnimi organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. Med drugim se namreč posedajo tudi na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Z dežjem se spirajo tudi v tla ter površinske in podzemne vode, tako bi se lahko preko podzemne vode onesnažili vodni viri in posledično tudi pitna voda.

Priporočila za prebivalce:

Ves čas upoštevajte priporočila ekip za reševanje oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
Osebe, ki so bile izpostavljene dimu in smradu in čutijo zdravstvene težave naj se posvetujejo s svojim  zdravnikom.
Osebna dekontaminacija: če ste bili izpostavljeni materialom, ki so nastajali pri požaru,  previdno slecite kontaminirano obleko, s čim manjšim prašenjem ter jo shranite v plastično vrečko. Glede nadaljnjega ravnanja z obleko spremljajte nadaljnja navodila. Izpostavljeno kožo operite z velikimi količinami mila in vode. Obrišite se in ponovno izperite.
Izogibajte se prizadetih območij, razen, če so reševalne ekipe že sporočile da je vrnitev na prizadeta območja varna.
V kolikor je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, smrad po požaru, priporočamo zadrževanje izven območja ali v zaprtih  prostorih. Zadrževanje v zaprtih prostorih je začasna rešitev saj se koncentracije onesnaževal v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.
Izključiti je potrebno umetno prezračevanje, če ima zajem zunanjega zraka.
Če je vidna kakršnakoli onesnaženost okolja, je najbolje, da se temu področju izognete dokler ta območja niso očiščena.
Za preprečitev vnosa preko kože se izogibajte dotikanju izpostavljenih površin, tekočin, ki so povezane s požarom in čim bolj zmanjšajte izpostavljenost izpustom v zrak tako, da se gibljete stran od ognja oz. pogorišča in se ne zadržujete v območju dima.
Uporaba pitne vode - upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.

V kolikor se oskrbujete z vodo iz kapnice do nadaljnjega oziroma novih priporočil odsvetujemo njeno uporabo.

Priporočamo, da vrtnine in sadje, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo, ne uporabljate. Navedena priporočila veljajo tudi za ostale plodove, do objave nadaljnjih navodil ter s tem povezanih morebitnih drugačnih napotkov oziroma novih priporočil.
Če je možno, preprečite raznos onesnaževal (pepela) v neonesnažena območja (npr. menjava obutve pri prehodih iz onesnaženega predela v čisti predel, iz vrta v stanovanje). Pred vstopom v bivalne prostore z mokro krpo/brisačo obrišite tudi hišne ljubljenčke in tudi zanje poskrbite, da se ne oz. čim manj zadržujejo na onesnaženem območju dokler ta območja niso očiščena.
Vrtci in šole na prizadetem območju naj smiselno upoštevajo vsa zgoraj navedena priporočila.