Z znanjem do boljšega zdravja

Porast mišje mrzlice v Sloveniji v letu 2017

24. 07. 2017
V letošnjem letu je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinske fakultete v Ljubljani, laboratorijsko potrdil in do 24. 7. 2017 epidemiološki službi prijavil že 63 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom, in sicer pri 45 moških in 18 ženskah.

Tabela 1 : bolniki s HMRS po starostnih skupinah, 2017

Starostna skupina

Število bolnikov

0 - 24 let

6

25 - 34 let

16

35 - 44 let

18

45 - 54 let

10

55 - 64 let

10

> 65 let

3

SKUPAJ

63

Bolniki prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice in sicer 25 iz mariborske, 14 iz novomeške, 10 iz ljubljanske zdravstvene regije, 4 primeri iz novogoriške regije, 3 primeri iz murskosoboške po 2 iz celjske, kranjske in ravenske, ter en primer iz  koprske zdravstvene regije.

Vseh triinšestdeset bolnikov je bilo hospitaliziranih, umrl ni nihče.

Slika 1: incidenčne stopnje prijavljenih primerov HMRS, po regijah, 1. 1.  2017 - 24. 7. 2017

 

Graf 1 : število prijavljenih primerov HMRS po mesecih in letih  2008, 2012, 2017 ter 10-letno povprečje 

 

Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice

V domačem okolju

  • poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,
  • poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,
  • živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,
  • izvajamo redno deratizacijo,
  • pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:
    • pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja nismo v prostoru.
    • med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z 10 enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.
    • površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut.
    • pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov, razkužimo še ostale  površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni.
    • po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodalcev in njihovih ostankov.
    • po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.
    • če najdemo veliko  število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), obvestimo pristojnega veterinarja.

Pri bivanju v naravi:

  • pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,
  • hrane ne puščamo na tleh,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • ne poležavamo na golih tleh,
  • skrbimo za higieno rok.

Pri opravljanju (poklicno) dela v naravi:

  • pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh,
  • ne poležavamo in posedamo  na golih tleh,
  • pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • skrbimo za higieno rok predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem,
  • poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.