Z znanjem do boljšega zdravja

Porast mišje mrzlice v Sloveniji v letu 2017

25. 09. 2017
V letošnjem letu je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinske fakultete v Ljubljani, laboratorijsko potrdil in do 25. 09. 2017 epidemiološki službi prijavil že 74 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom in sicer pri 52 moških in 22 ženskah.

Tabela 1 : bolniki s HMRS po starostnih skupinah, 2017

Starostna skupina

Število bolnikov

0 - 24 let

7

25 - 34 let

17

35 - 44 let

21

45 - 54 let

14

55 - 64 let

10

> 65 let

5

SKUPAJ

74

Bolniki prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice in sicer 29 iz mariborske, 15 iz novomeške, 13 iz ljubljanske zdravstvene regije, po štirje primeri iz novogoriške in murskosoboške regije, po trije primeri iz ravenske in kranjske regije,  dva iz celjske, ter en primer iz  koprske zdravstvene regije.

Vseh štiriinsedemdeset bolnikov je bilo hospitaliziranih, umrl ni nihče.

Slika 1: incidenčne stopnje prijavljenih primerov HMRS, po regijah, 01. 01. 2017 - 25. 09. 2017

 

 

 

Graf 1 : število prijavljenih primerov HMRS po mesecih in letih  2008, 2012, 2017 ter 10-letno povprečje

 

 

Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice

V domačem okolju

  • poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,
  • poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,
  • živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,
  • izvajamo redno deratizacijo,
  • pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:
    • pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja nismo v prostoru.
    • med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z 10 enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.
    • površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut.
    • pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov, razkužimo še ostale  površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni.
    • po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodalcev in njihovih ostankov.
    • po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.
    • če najdemo veliko  število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), obvestimo pristojnega veterinarja.

Pri bivanju v naravi:

  • pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,
  • hrane ne puščamo na tleh,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • ne poležavamo na golih tleh,
  • skrbimo za higieno rok.

Pri opravljanju (poklicno) dela v naravi:

  • pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh,
  • ne poležavamo in posedamo  na golih tleh,
  • pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • skrbimo za higieno rok predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem,
  • poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.

 

To spletno mesto je izključna last NIJZ, zato je prepovedana kakršnakoli zloraba podatkov, slik, besedil in drugih podatkov, ki so del tega spletnega mesta. Prepovedano je kakršnokoli kopiranje, distribucija ali druga uporaba vseh zgoraj navedenih podatkov brez predhodne vednosti in dovoljenja NIJZ.