Z znanjem do boljšega zdravja

Pnevmokokne okužbe in cepljenje – vprašanja in odgovori

(prirejeno po Immunization Action Coalition: Pneumococcus: Questions and Answers; http://www.immunize.org/catg.d/p4213.pdf)
Kaj povzroča pnevmokokne okužbe oz. bolezni?

Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (pnevmokok). Obstaja več kot 90 serotipov te bakterije, od katerih lahko večina povzroča bolezni.

Kako se okužba prenaša in kdo ima večje tveganje za nastanek bolezni?

Pnevmokoki so lahko normalno prisotni v sluznicah dihal, predvsem v nosu in žrelu. Med ljudmi se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju in kašljanju. Za nastanek bolezni je poleg prisotnosti bakterije pomembna tudi zmanjšana odpornost. Ogroženi so zlasti majhni otroci, starejši ljudje, ljudje s kroničnimi boleznimi in imunskimi pomanjkljivostmi. Tveganje za nastanek pnevmokoknih bolezni povečujejo tudi predhodne virusne okužbe dihal, ki oslabijo lokalno odpornost.

Koliko časa je oseba s pnevmokokno okužbo kužna?

Natančno obdobje kužnosti ni znano.  Kaže, da do prenosa lahko pride, dokler je pnevmokok prisoten v izločkih dihal.  Za širjenje pnevmokokov so zdravi nosilci bakterije pomembnejši kot bolniki.

Katere bolezni lahko povzroča pnevmokok?

Pnevmokok lahko povzroči vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, pljučnico, okužbo krvi (bakteriemijo, sepso) in vnetje možganskih ovojnic (meningitis). Nekatere hujše pnevmokokne okužbe (invazivna pljučnica, sepsa, meningitis) se lahko končajo tudi s smrtjo.

Vnetje srednjega ušesa je najpogostejša pnevmokokna okužba pri otrocih. Kaže se z bolečino v ušesu, pordelim in napetim bobničem, lahko izcedkom iz ušesa in povišano telesno temperaturo, pri dojenčkih lahko tudi z razdražljivostjo in drisko.

Pnevmokokna pljučnica se lahko pojavi 1 – 3 dni po okužbi. Bolezen se prične nenadoma in se kaže z mrzlico, povišano telesno temperaturo, kašljem z rumenim gnojnim izmečkom, ostro bolečino v prsih, ki se poslabša pri globokem vdihu, težkim in/ali pospešenim dihanjem, povišanim utripom srca in oslabelostjo. Smrtnost je  5-7 %, pri starejših lahko več kot 50 %.

Bakteriemija je okužba krvi, ki se pri 4 od 100 otrok konča s smrtjo. Smrtnost je še večja pri starejših osebah.

Za pnevmokokni meningitis je značilen glavobol, utrujenost, bruhanje, razdražljivost, povišana telesna temperatura, trd vrat, nevrološki izpadi, krči in koma. Smrtnost bolnikov s pnevmokoknim meningitisom je okrog 10 %. Pri preživelih so pogoste nevrološke posledice. 

Kako pogoste so invazivne pnevmokokne okužbe v Sloveniji?

Pnevmokokne okužbe se najpogosteje pojavljajo pri otrocih, mlajših od 5 let ter pri starejših ljudeh (starih 65 let in več). Največ okužb zabeležimo pri otrocih, starih eno leto, in sicer pri enem na tisoč otrok letno. V drugih starostnih skupinah so pnevmokokne okužbe redkejše. V Sloveniji je leta 2012 zaradi invazivnih pnevmokoknih okužb umrlo 9 oseb.

V Sloveniji je pogostost invazivnih pnevmokoknih okužb višja kot v številnih evropskih državah, kjer se je po uvedbi rednega cepljenja proti pnevmokoku stopnja okužb zelo znižala.

Kakšno je zdravljenje pnevmokoknih okužb?

Pnevmokokne okužbe se zdravi z antibiotikom. V zadnjem času se pojavlja odpornost pnevmokokov na antibiotike, kar otežuje zdravljenje. Zaradi tega je pri jemanju antibiotikov potrebno natančno upoštevati navodila zdravnika in farmacevta, še posebej pa je pomembno preprečevanje okužb, predvsem s cepljenjem. 

Ali lahko zbolimo zaradi pnevmokokne okužbe več kot enkrat?

Da. Prebolela okužba z enim od 90 serotipov pnevmokokov ne predstavlja imunosti za okužbo z drugimi serotipi. Cepljenje se priporoča tudi, če je posameznik enkrat ali večkrat prebolel invazivno pnevmokokno okužbo.

Ali je na voljo cepivo proti pnevmokoknim okužbam?

Da. Na voljo sta dve vrsti cepiva proti pnevmokoknim okužbam: polisaharidno in konjugirano cepivo. Obe cepivi sta mrtvi in preprečujeta okužbo s serotipi pnevmokokov, ki najpogosteje povzročajo invazivne bolezni.

Kaj je značilno za polisaharidno cepivo?

Prvo polisaharidno cepivo je bilo na voljo  v 70. letih prejšnjega stoletja. Polisaharidno cepivo, ki ščiti proti 23 serotipom pnevmokokov, je dostopno od  80. let naprej in je na voljo tudi v Sloveniji. Namenjeno je zaščiti oseb, starih 2 leti in več, s povečanim tveganjem za invazivno pnevmokokno okužbo. To so osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, ledvic, odsotnost vranice, sladkorno bolezen, polžev vsadek, nekatere bolezni živčevja in mišic, bolezni in stanja, ki slabijo imunski odziv. Cepivo je namenjeno tudi vsem osebam, starim 65 let in več.

Kaj je značilno za konjugirana cepiva?

Prvo konjugirano cepivo je bilo na voljo leta 2000. Konjugirani cepivi proti 10 (10-valentno cepivo)  oz. 13 (13-valentno cepivo) serotipom pnevmokokov sta v Sloveniji na voljo od leta 2009 oz. 2010. Konjugirani cepivi vzpodbudita boljši odziv imunskega sistema kot polisaharidno cepivo in nudita zaščito tudi dojenčkom in majhnim otrokom, zato ju lahko uporabljamo za rutinsko cepljenje otrok.

10-valentno konjugirano cepivo je namenjeno preprečevanju invazivnih bolezni, pljučnic in akutnih vnetij srednjega ušesa, ki jih povzroča pnevmokok pri dojenčkih in otrocih, starih od 6 tednov do 5 let. 13-valentno konjugirano cepivo je namenjeno preprečevanju invazivnih bolezni, pljučnic in akutnih vnetij srednjega ušesa, ki jih povzroča pnevmokok pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih, starih od 6 tednov do 17 let, pa tudi preprečevanju invazivnih bolezni in pljučnic, ki jih povzroča pnevmokok pri odraslih, starih 18 let in več ter starejših.

Kakšna je shema rutinskega cepljenja otrok proti pnevmokoknim okužbam?

Otroke rutinsko cepimo s konjugiranim cepivom.

Cepljenje otrok se začne v starosti 3 mesecev hkrati s petvalentnim cepivom (proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Haemophilusu influenzae tipa b  in otroški paralizi). Drugi odmerek dobijo otroci skupaj z drugim ali tretjim odmerkom petvalentnega cepiva v starosti 4-6 mesecev.  Tretji odmerek pa dobijo čimprej v drugem letu starosti .

Ali lahko počakam s cepljenjem, dokler moj otrok ne dopolni enega leta?

Za invazivnimi pnevmokoknimi boleznimi v Sloveniji vsako leto najpogosteje zbolevajo otroci v drugem letu starosti, sledijo pa jim otroci, stari manj kot eno leto. Zato največ prednosti pri preprečevanju teh okužb s cepljenjem pridobimo, če cepimo otroke pri priporočeni starosti in cepljenja ne odlagamo. 

Kakšne so druge sheme cepljenja otrok?

Otroci s kroničnimi boleznimi obtočil, dihal, jeter, ledvic, odsotnostjo vranice, sladkorno boleznijo, polževim vsadkom, nekaterimi boleznimi živčevja in mišic ter stanji, ki slabijo imunski odziv, imajo večje tveganje za težji potek pnevmokokne bolezni. Zanje je poleg cepljenja s konjugiranim cepivom priporočljiv tudi en odmerek polisaharidnega cepiva, ko dopolnijo dve leti, in sicer najmanj 2 meseca po zadnjem odmerku konjugiranega cepiva.

Kakšne so sheme cepljenja otrok, starejših od 5 let, in odraslih?

Cepljenje zdravih oseb proti pnevmokoknim okužbam med 5. in 64. letom starosti ni rutinsko priporočeno, je pa možno z enim odmerkom cepiva. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je priporočeno za stare 65 let in več ter za osebe z večjim tveganjem za nastanek invazivne pnevmokokne okužbe. Za otroke starejše od 5 let in odrasle veljajo priporočila po shemi na naslednji povezavi.

Kako dajemo cepivo?

Pnevmokokno cepivo dajemo pri otrocih, mlajših od dveh let, z vbodom v mišico na sprednjem delu stegna. Pri starejših od dveh let dajemo cepivo z vbodom v mišico ali podkožje na nadlahti, odvisno od vrste cepiva. 

Kdo priporoča cepljenje proti pnevmokoknim okužbam?

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam priporočajo: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Posvetovalna skupina za cepljenje, Združenje za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva (SZD), Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in mnoga druga strokovna združenja doma in po svetu.

Kako učinkovita so cepiva proti pnevmokoknim okužbam?

Cepiva proti pnevmokoknim okužbam so se v kliničnih raziskavah izkazala kot učinkovita.

Učinkovitost 7-valentnega konjugiranega cepiva (predhodnika 13-valentnega cepiva) so preučevali pri skoraj 38.000 otrocih. Polovica otrok je prejela 7-valentno cepivo, polovica pa kontrolno cepivo, ki ni bilo učinkovito proti pnevmokoku.  V 3,5 let spremljanja so pri otrocih, cepljenih s 7-valentnim cepivom, odkrili 3 primere, pri otrocih, cepljenih s kontrolnim cepivom, pa 49 primerov invazivnih pnevmokoknih okužb. Dodatne raziskave so pokazale, da je 7-valentno cepivo varno in učinkovito pri otrocih, starih do 5 let.

Raziskave so pokazale, da je imunski odziv na 13 valentno konjugirano cepivo pri otrocih vsaj tako dober, kot na 7 valentno cepivo.  Dodatne raziskave so pokazale, da je 13-valentno cepivo po poživitvenem odmerku povečalo imunski odziv, kar je bilo v podporo prehodu na 13-valentno cepivo pri otrocih, ki so bili sprva cepljeni s 7-valentnim cepivom. 13-valentno cepivo tudi ni vplivalo na imunski odziv pri drugih cepivih, ki jih rutinsko prejemajo otroci.

Raziskave so pokazale tudi, da je imunski odziv na 13 valentno konjugirano cepivo pri odraslih vsaj tako dober, kot na 23 valentno polisaharidno cepivo (za vseh 12 serotipov, ki so cepivoma skupni), proti nekaterim serotipom pnevmokoka pa celo boljši. Imunski odziv je bil dober za vse starostne skupine odraslih od 18 do 64 let.

Učinkovitost konjugiranega 10-valentnega cepiva proti invazivnim pnevmokoknim okužbam so ocenjevali pri več kot 30.000 dojenčkih, starih manj kot 7 mesecev. V dveh letih spremljanja so v skupini dojenčkov, ki so bili cepljeni z 10-valentnim cepivom zabeležili dvanajstkrat manj invazivnih pnevmokoknih okužb, kot v skupini dojenčkov, ki so prejeli primerjalno cepivo, ki ni bilo učinkovito proti pnevmokoku.

Učinkovitost 10-valentnega konjugiranega cepiva proti pljučnici, pridobljeni zunaj bolnišnice (»community acquired pneumonia«), so ocenjevali pri približno 24.000 dojenčkih, starih 6-16 tednov. V 2,5 letih spremljanja je za bakterijsko pljučnico zbolelo za skoraj 30 % manj dojenčkov, ki so bili cepljeni z 10-valentnim cepivom, kot v primerjalni skupini dojenčkov, ki so prejeli cepivo, ki ni bilo učinkovito proti pnevmokoku.

Učinkovitost 10-valentenga konjugiranega cepiva proti akutnemu vnetju srednjega ušesa so preučevali pri skoraj 5000 dojenčkih, starih 3 mesece. V času opazovanja (do drugega leta starosti) je bilo pojavljanje prve epizode akutnega pnevmokoknega vnetja srednjega ušesa za polovico manjše, kot pri otrocih, ki so prejeli primerjalno cepivo, ki ni bilo učinkovito proti pnevmokoku.

23-valentno pnevmokokno polisaharidno cepivo je 50 %–80 % učinkovito v preprečevanju invazivne pnevmokokne bolezni. Pri starejših osebah (65 let in več) in osebah  s pomembnimi spremljajočimi boleznimi je učinkovitost nekoliko manjša, vendar je cepljenje kljub temu priporočljivo, ker imajo te osebe visoko tveganje za razvoj invazivne pnevmokokne okužbe.  

Kako varna so cepiva proti pnevmokoknim okužbam?

Cepiva proti pnevmokoknim okužbam so se v kliničnih raziskavah izkazala kot varna. Tveganje zapletov zaradi bolezni je bistveno večje kot tveganje za pojav resnih neželenih učinkov po cepljenju.

Po cepljenju s cepivi proti pnevmokoknim okužbam so najpogosteje poročali o lokalnih reakcijah na mestu vboda (rdečina, bolečina, oteklina), povišani telesni temperaturi, začasni izgubi apetita, razdražljivosti, nemirnem spancu, zaspanosti, bruhanju, driski in izpuščaju. Resnejši neželeni učinki so bili redki.

Neželene učinke pri cepljenju s pnevmokoknimi cepivi redno spremljajo javnozdravstvene ustanove (v Sloveniji prijave o tem zbira Register neželenih učinkov po cepljenju na NIJZ), Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke Republike Slovenije, Evropska agencija za zdravila in proizvajalci.

Ali lahko cepivo povzroči pnevmokokno okužbo?

Ne. Vsa pnevmokokna cepiva, ki so na voljo, so mrtva in vsebujejo le očiščene delce mikroba, zato ne morejo povzročiti pnevmokokne okužbe.

Ali pnevmokokna cepiva vsebujejo tiomersal, sestavino za obstojnost, ki vsebuje aluminij?

Ne.

Ali lahko nosečnica ali doječa mati prejme cepivo proti pnevmokoknim okužbam? Kako cepivo vpliva na plodnost?

10-valentno konjugirano cepivo se ne uporablja pri odraslih in podatki oz. raziskave  o vplivu tega cepiva na nosečnost, dojenje in plodnost niso na voljo. 

Prav tako ni na voljopodatkov o vplivu 13-valentnega konjugiranega cepiva na nosečnost, zato zaenkrat velja priporočilo, da se nosečnic s tem cepivom ne cepi.  Prav tako ni znano, ali se to cepivo izloča v mleku doječih mater. Raziskave na živalih pa kažejo, da to cepivo nima škodljivega vpliva na plodnost.

Obstajajo poročila o številnih nosečnicah, ki so prejele polisaharidno pnevmokokno cepivo, ne da bi pri tem prišlo do škodljivih učinkov na plod, vendar za zdaj še ni dovolj podatkov o vplivu tega cepiva na nosečnost. Priporočilo je, da se nosečnic s tem cepivom ne cepi, razen v primeru velikega tveganja za okužbo. Ženske, ki imajo veliko tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe, naj bodo cepljene pred zanositvijo, če je le mogoče. Necepljene nosečnice z velikim tveganjem naj se z zdravnikom posvetujejo o morebitnem cepljenju. Polisaharidno cepivo se lahko uporablja pri doječih materah.

Kdo ne sme prejeti cepiva proti pnevmokoknim okužbam?

Proti pnevmokoknim okužbam  ne smejo biti cepljene osebe, ki so imele hudo alergično (anafilaktično) reakcijo po predhodnem odmerku istega cepiva oz. osebe s hudo alergijo na katerokoli sestavino cepiva.  Če je oseba  zmerno ali resno bolna s povišano telesno temperaturo, se cepljenje do okrevanja začasno odloži. Osebe z blago boleznijo (npr. prehladom) so lahko cepljene.

Kje lahko izvem več o cepivih proti pnevmokoknim okužbam?