Kajenje

Pasivno kajenje škoduje zdravju otrok in odraslih

28. 09. 2017
Pasivno kajenje je vdihavanje tobačnega dima drugih. Kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo tobačni dim in iste škodljive snovi kot kadilci (tobačni dim vsebuje več kot 7.000 različnih kemičnih snovi, stotine od teh so škodljive zdravju, okoli 70 jih povzroča raka). Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni; kakršenkoli obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu je škodljiv zdravju.

Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim sestavinam tobačnega dima lahko med tistimi, ki ne kadijo, privede do pojava istih bolezni kot pri kadilcu. Pri odraslih nekadilcih pasivno kajenje poveča tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap in pljučnega raka ter številne druge bolezni. Nekatere skupine prebivalcev so še posebej ranljive za učinke pasivnega kajenja, to so dojenčki, majhni otroci, nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi, npr. dihal, srca in ožilja. Dojenčki in majhni otroci pogosteje zbolijo in pogosteje potrebujejo zdravnika. Njihova pljuča se slabše razvijejo, pogosteje zbolijo za bronhitisom ali pljučnico, pogosteje kašljajo in piskajo pri dihanju, imajo hujše in pogostejše napade astme, pogostejša vnetja srednjega ušesa in komplikacije teh vnetij v primerjavi z otroki, ki niso izpostavljeni tobačnemu dimu. Pasivno kajenje je lahko vzrok nenadne smrti dojenčka. Pasivno kajenje nosečnice škodi zdravju še nerojenega otroka.

Pasivno kajenje v Sloveniji še vedno razširjeno

V Sloveniji je prepovedano kajenje tobačnih izdelkov v zaprtih in javnih delovnih prostorih od leta 2007 naprej, nov zakon pa dodatno prepoveduje tudi kajenje v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let. Kajenje v tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, namreč privede do visokih ravni škodljivih snovi iz tobačnega dima, ki so podobne tistim v zakajenih lokalih ali pa jih celo presežejo. Odpiranje oken ali zračenje ne pomagata, kar ne velja le za avtomobile, pač pa tudi domače bivalno okolje.  Kljub prepovedim je pasivno kajenje v Sloveniji še vedno razširjeno, in sicer v domačem bivalnem okolju. Pasivno kadi več kot vsak peti odrasli nekadilec, to je skoraj 235.000 odraslih prebivalcev. Člani družine kadijo v stanovanju oziroma bivalnih prostorih v 12 % gospodinstev, v katerih živijo mladoletne osebe. V teh gospodinjstvih pasivno kadi 93.500 mladoletnih oseb.

Zaščitite otroke, družinske člane in sebe pred pasivnim kajenjem. Ne dovolite, da kdo kadi kjerkoli v vašem domu. Ne dovolite, da kdo kadi v vašem avtomobilu, tudi če so odprta okna avtomobila ali je vključeno prezračevanje. V največji možni meri poskušajte zagotoviti, da nihče ne kadi v bližini vas in vaših otrok. Če kadite, opustite kajenje. 

Pomoč pri opuščanju kajenja

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v katerikoli starosti, največje koristi pa prinaša pred 40. letom starosti.  V Sloveniji so kadilcu na voljo različne vrste dodatne pomoči pri opuščanju kajenja. Brezplačni svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja na številki 080 2777 deluje vsak dan, tako med delovniki, kot tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Posameznik se lahko s svetovalcem dogovori za opuščanje prek telefona. V zdravstveno-vzgojnih centrih v zdravstvenih domovih so na voljo brezplačna individualna svetovanja in skupinske oblike pomoči, za udeležbo ni potreben predhoden obisk pri osebnem zdravniku ali napotnica. 



Gradivo:

Letak - kajenje v vozilih

1. stran                                                                          2. stran

 

Plakat - kajenje v vozilu