Astma in KOPB sta kronični bolezni dihal, ki pomembno vplivata na kakovost življenja ter obolevnost in umrljivost v številnih državah po svetu. Z ustrezno preventivo in obravnavo v primarnem zdravstvenem varstvu sta obe bolezni preprečljivi in obvladljivi, zato so nujni identifikacija bolj ogroženih skupin prebivalstva ter spremljanje.
Primarna preventiva pri astmi vključuje svetovanje že v nosečnosti, izogibanje različnim alergenom in pogostim okužbam spodnjih dihal v otroštvu, pri obeh boleznih pa zmanjšanje izpostavljenosti znanim dejavnikom tveganja, predvsem tobačnemu dimu, onesnaženemu zraku (notranjemu in zunanjemu) in poklicni izpostavljenosti. Pri KOPB je sekundarna preventiva usmerjena v prvi vrsti k prenehanju kajenja, ki mu sledi rehabilitacija ter izobraževanje bolnikov.
Astma predstavlja pomembno breme zaradi slabše kakovosti življenja. Sodi med obstruktivne bolezni dihalnih poti in je pri otrocih najpogostejša kronična bolezen, prizadene tudi številne odrasle. Ni samo javnozdravstveni problem za razvite države, ampak se pojavlja v vseh državah, ne glede na stopnjo razvoja. Znaki astme so občasni in reverzibilni. Za mnoge bolnike ima astma velik negativni vpliv na vsakdanje življenje. Zato je v ospredje obravnave postavljena urejenost astme in ne predpisovanje zdravil. Z večjo prevalenco astme so povezani naslednji dejavniki tveganja: ženski spol (v odrasli dobi, medtem ko v otroštvu moški spol), astma pri starših, senzibilizacija na določene alergene, infekti spodnjih dihal, manj kot trije sorojenci, nizek socialno-ekonomski status, kajenje, debelost, seneni nahod, prisotnost domače živali, okoljska izpostavljenost, genetski, prehranski, biološki, prenatalni in perinatalni faktorji.
KOPB je eden izmed najpomembnejših vzrokov obolevnosti in umrljivosti v mnogih državah. Bolezen je neozdravljiva. Cilj zdravljenja je omiliti simptome in upočasniti napredovanje bolezni. Kajenje je vzrok za 85-90 % primerov KOPB; bolezen se razvije pri 15-35 % kadilcev. Nekaj primerov je posledica prirojenih bolezni pljuč in poklicne izpostavljenosti ali kombinacije obeh ter izpostavljenosti onesnaženemu zraku in dimu, ki nastane pri gorenju lesa. Raziskave kažejo, da je s KOPB povezana tudi pasivna izpostavljenost tobačnemu dimu, ki bolj učinkuje na ženske; večja prevalenca KOPB je povezana z nizkim socialno-ekonomskim statusom, višjo starostjo, z diagnozo astme, pri ženskah z nižjo izobrazbo in resnimi vnetji dihal v otroštvu, s poklicno izpostavljenostjo, z genetsko predispozicijo, pri nekadilcih tudi z debelostjo, uživanjem z mesom in s prečiščenimi žitaricami bogate hrane, medtem ko prehrana, bogata z zelenjavo, s sadjem in z ribami, zmanjša tveganje za KOPB.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
