Z znanjem do boljšega zdravja

Ošpice

Bolezen se pojavlja po vsem svetu. Na njen pojav vplivata gostota prebivalstva in dostopnost do cepljenja. Pred uvedbo cepljenja so se pojavljale epidemije ošpic na 2 do 5 let in so trajale 3 do 4 mesece. V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od leta 1968, ko smo pri nas uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, je število bolezni začelo upadati. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95. V zadnjih letih v Sloveniji beležimo le še posamične uvožene primere bolezni, ki povzročijo nekaj sekundarnih primerov.

Več o ošpicah

Povzročitelj
Povzročitelj je virus ošpic. 

Način prenosa
Bolezen se prenaša neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih kot so vrtci, šole, množične prireditve.

Inkubacija in potek bolezni
Od okužbe do prvih znakov bolezni traja okrog 10 dni, lahko od 7 do 18 dni. Pričetek bolezni je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne t. i. Koplikove pege, to so majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino. 

Osebe, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščitene proti tej bolezni. 
Največje tveganje za zaplete in tudi smrt imajo dojenčki in imunsko oslabljene osebe. Zapleti se pojavijo pri približno 30 % primerov. Bolezen pri novorojenčkih in dojenčkih lahko povzroči hudo drisko z dehidracijo. Otroci lahko prav tako zbolijo za vnetjem srednjega ušesa in hudo pljučnico, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije tudi vnetje osrednjega živčevja.

Dovzetnost 
Za ošpice so dovzetni vsi, ki niso preboleli ošpic ali niso bili uspešno zaščiteni s cepljenjem. 

Zdravljenje
Na voljo je le podporno zdravljenje, bolnik mora počivati in piti dovolj tekočine, da prepreči dehidracijo.  Antibiotiki so potrebni le pri bakterijskih zapletih ošpic (vnetje srednjega ušesa, pljučnica ...).

Preprečevanje
Ošpice preprečujemo s cepljenjem. Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. 

Pogosta vprašanja in odgovori o ošpicah in cepljenju proti ošpicam

1. Kakšna je klinična slika ošpic?
Klinični znaki okužbe z virusom ošpic so visoka vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic, eritematozni makulopapulozni izpuščaj in patognomonični enantem – Koplikove pege. Značilen izpuščaj se pojavi od 3. do 7. dneva bolezni najprej za ušesi in na obrazu, nato se generalizira in traja 4 do 7 dni. Bolezen običajno spremlja levkopenija.

2. Kako se prenaša virus ošpic?
Ošpice se prenašajo aerogeno, s kužnimi kapljicami, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe, redkeje s posrednim prenosom preko sveže kontaminiranih predmetov.

3. Koliko časa je bolnik kužen?
Bolnik je kužen 4 dni pred pojavom izpuščaja in še 4 dni po pojavu izpuščaja.

4. Kaj storiti v primeru pojava izpuščaja in povišane telesne temperature?
Če opazite pojav bolezenskih znakov, ki bi lahko bili ošpice, vam svetujemo, da se najprej preko telefona posvetujete s svojim izbranim zdravnikom, ki vam bo dal ustrezna navodila.

5. Kako zdravimo ošpice?
Za zdravljenje ošpic ni posebnega zdravila. Bolezen zdravimo simptomatsko. Najučinkovitejša zaščita pred ošpicami je cepljenje.

6. Kako in kje se lahko zaščitimo proti virusu ošpic?
Proti ošpicam se zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji  uporabljamo kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), ki vsebuje živ oslabljen sev virusa ošpic, mumpsa in rdečk. Pripravljeno je na celični kulturi piščančjih zarodkov. Cepivo ne vsebuje tiomersala ali drugih konzervansov.

Proti ošpicam se lahko cepimo na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www.nijz.si/ambulante) ali pri izbranem zdravniku, predšolski otroci, šolarji, študenti pa se cepijo pri izbranem pediatru ali šolskem zdravniku. V primeru epidemiološke indikacije (stik z bolnikom z ošpicami) so odrasli kontakti cepljeni na stroške ZZZS, sicer je cepljenje za odrasle samoplačniško.

7. Kako se cepimo proti ošpicam?
Cepljenje se izvede z 0,5 ml raztopljenega cepiva, ki se injicira podkožno v zgornji del nadlahti. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci od dopolnjenih 12 mesecev starosti do dopolnjenih 18 mesecev starosti, ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo. Otroke in odrasle, ki še niso bili cepljeni proti ošpicam, cepimo z dvema odmerkoma cepiva v presledku enega meseca.

8. Kako je cepivo učinkovito ?
95 do 98 % otrok, ki so bili cepljeni z enim odmerkom cepiva OMR, razvije protitelesa. Pri okrog 2-5 % otrok po cepljenju ne pride do serokonverzije – protitelesa se ne razvijejo. Večina oseb, pri katerih ne pride do serokonverzije po prvem odmerku, razvije protitelesa po drugem odmerku.

9. Koliko časa traja zaščita po cepljenju ?
Po cepljenju je raven protiteles nižja kot po naravni okužbi. Serološke in epidemiološke raziskave kažejo, da je s cepljenjem pridobljena imunost dolgotrajna in pri večini cepljenih oseb doživljenjska.

10. Ali so odrasli rojeni leta 1968 cepljeni proti ošpicam?
V Sloveniji je bilo cepljenje proti ošpicam v letu 1968 priporočeno za otroke od dopolnjenih 8 mesecev do 8 let starosti (torej priporočeno za rojene od leta 1960 dalje, ki še niso preboleli ošpic). V letu 1969 je cepljenje postalo obvezno za otroke od 8 mesecev do dveh let starosti, ki še niso bili cepljeni in otroke pred sprejemom v vrtec, šolo, če še niso preboleli ošpic. V letu 1974 je bila v programu cepljenja prvič navedena obvezna revakcinacija proti ošpicam za otroke v 4. ali 5. letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe rojene med leti 1960 in 1968 lahko prejele en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in kasneje pa praviloma dva odmerka cepiva proti ošpicam. Cepljenje z drugim odmerkom (revakcinacija) za otroke v prvem razredu (za 7 let stare otroke, rojene leta 1971) je bilo v programu ponovno navedeno leta 1978. V prvih letih po uvedbi cepljenja je bila precepljenost nizka. Od leta 1990 dalje otroke cepimo z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci v starosti 12 do 18 mesecev, ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo.

11. Ali je otrok, ki je pri 1 letu prejel prvo dozo cepiva proti ošpicam in pred vstopom v šolo ni bil cepljen, vseeno imun?
Večina otrok (93-98 %) je po cepljenju z enim odmerkom cepiva zaščitena proti ošpicam. Za dolgotrajno zaščito pa je potreben dodatni odmerek. Po do sedaj znanih podatkih je po cepljenju z dvema odmerkoma cepiva trajno zaščitenih 97-99 % cepljenih.

12. 8-letni otrok je bil cepljen proti ošpicam samo enkrat v starosti 1 leta. Ali bo, če se cepi sedaj, zaščita enaka kot pri tistih, ki so 2. dozo dobili po programu že pri 6 letih?
Po drugem odmerku bo zaščita enaka, kot bi bila, če bi otrok drugi odmerek prejel po programu.

13. Ali je mogoče otroka cepiti samo proti ošpicam?
Otroci morajo biti po programu cepljeni s trivalentnim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Proizvodnja monovalentnega cepiva proti ošpicam je omejena in so posamezni odmerki na voljo le za dojenčke ob epidemiološki indikaciji. 

14. Do kdaj mora biti najkasneje opravljeno cepljenje proti OMR? Ali obstaja kakšna zgornja meja glede starosti za to cepljenje?
Cepljenje proti OMR je priporočljivo opraviti čim bolj v skladu s programom cepljenja (pred vključitvijo v kolektiv). Če iz kakršnegakoli razloga cepljenje ni bilo opravljeno pravočasno, se ga lahko opravi kadarkoli kasneje. Omejitve navzgor ni. Več informacij lahko najdete v Priporočilih za cepljenje proti ošpicam.

15. Rojen sem leta 1965. Imam predšolska otroka stara 3 in 5 let. Čez 2 tedna odpotujemo v Francijo?
Možnost za širjenje ošpic po Evropi je velika, saj v večini držav niso dosegli 95 % precepljenosti. To omogoča širjenje virusa znotraj držav, pa tudi širjenje bolezni med državami, zato potovanja po Evropi lahko predstavljajo tveganje glede izpostavljenosti virusu ošpic. Za vse osebe, rojene po letu 1960, se priporoča, da naj se pred potovanjem cepijo proti ošpicam, razen, če so jih prebolele oz. če so bile že dvakrat cepljene. Za otroka je v tem primeru priporočljivo predčasno cepljenje z drugim odmerkom. Tako cepljenja po programu ob vstopu v šolo ne bosta potrebovala.

16. Ali je škodljivo, če oseba namesto dveh dobi 3 odmerke cepiva proti ošpicam?
Za učinkovito zaščito pred ošpicami zadostujeta dva odmerka in tretji odmerek ni potreben, ni pa škodljiv, razen če bi se po cepljenju pojavili neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po kateremkoli odmerku.

17. Ali lahko otroka po prebolelih noricah cepimo proti ošpicam?
Prebolele norice niso kontraindikacija za cepljenje proti ošpicam in otroka lahko cepimo takoj, ko je zdrav in se dobro počuti. 

18. Ali lahko po cepljenju zdravstvenih delavcev na hemato-onkoloških oddelkih pride do prenosa cepilnega seva na bolnike?
Do sedaj ni dokaza, da bi bil cepilni sev prenosljiv in je cepljenje zdravstvenega osebja na hemato-onkoloških oddelkih potrebno za lastno zaščito in za zaščito imunsko okrnjenih bolnikov.

19. Oseba nima pisnega dokazila o cepljenju proti ošpicam zato prejme en odmerek cepiva in se nato na lastno željo testira na IgG specifična protitelesa, ki so v pozitivnem območju. Ali je to zadosten dokaz imunosti ali je potreben še drug odmerek v skladu s programom cepljenja?
Serološki dokaz imunosti je dovolj in oseba v takem primeru ne potrebuje dodatnega odmerka.

20. Kdo ne sme biti cepljen proti ošpicam?
Poleg predhodno dokumentirane alergične reakcije na sestavine cepiva ali hude alergične (anafilaktične) reakcije na jajčne beljakovine, je cepljenje z živim, oslabljenim cepivom proti ošpicam kontraindicirano za nosečnice, dojenčke mlajše od 6 mesecev starosti in bolnike s huje okrnjeno imunostjo. Med bolnike s huje okrnjeno imunostjo spadajo bolniki s težjo primarno motnjo imunosti, bolniki po presaditvi krvotvornih matičnih celic dokler prejemajo imunosupresivno terapijo in še 12 mesecev od zadnjega odmerka kateregakoli imunosupresivnega zdravila oz. še dlje v primeru reakcije presadka proti gostitelju, bolniki s presajenimi čvrstimi organi, ki prejemajo imunosupresivno terapijo, bolniki z malignimi obolenji, ki prejemajo imunosupresivno kemoterapijo ali radioterapijo in še 6 mesecev po prenehanju aplikacije, bolniki, ki prejemajo visoke odmerke kortikosteroidov in bolniki, ki prejemajo druga zdravila, ki krnijo imunski sistem. Te bolnike po stiku z virusom ošpic (v kolikor ni dokaza, da so imuni), lahko zaščitimo z dajanjem intravenskih imunoglobulinov. Intravenski imunoglobulini se aplicirajo čim prej oz. najkasneje do 6 dni po izpostavitvi virusu ošpic v odmerku 0,15 g/kg telesne teže v enkratnem odmerku.

21. Koliko časa po cepljenju lahko ženska zanosi?
Po cepljenju proti ošpicam s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, se priporoča, da ženska ne zanosi vsaj 1 mesec, čeprav ni dokazov, da bi katerokoli živo cepivo (ki je danes v uporabi) povzročalo okvaro ploda.

22. Ali so nevarnosti cepljenja res manjše kot nevarnosti možnih neželenih učinkov cepljenja?
Cepivo proti ošpicam je učinkovito in varno. Tveganje neželenih učinkov po cepljenju proti OMR je neprimerno manjše od tveganja zapletov ob ošpicah, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje v približno 20 % primerov. Poleg običajnih bolezenskih znakov se ob ošpicah lahko pojavijo vnetje srednjega ušesa, pljučnica, akutni encefalitis ali postinfekcijski encefalomielitis.

23. Kje se dobijo podatki o neželenih učinkih cepljenja proti ošpicam?
Podatke o neželenih pojavih po cepljenju proti ošpicam hrani Register stranskih pojavov po cepljenju na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Poročila zadnjih 10 let o neželenih učinkih po cepljenju so na voljo na spletnih straneh NIJZ
V zadnjih desetih letih je bilo glede na število otrok v posameznih rojstnih kohortah in glede na deleže cepljenih v posameznem letu cepljenih okrog 200.000 otrok s po dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (okrog 400.000 odmerkov cepiva).  Od leta 2001 do 2010 je bilo po tem cepljenju zabeleženih 413 prijav neželenih učinkov. Največkrat se je pojavil izpuščaj po telesu, zvišana telesna temperatura in rdečina na mestu cepljenja. Pri 29 otrocih je bila po cepljenju zabeležena hospitalizacija, ki po definiciji pomeni resen neželen učinek, ne pa tudi, da gre za vzročno povezanost s cepljenjem. Večina od teh otrok je bila obravnavana zaradi alergičnih reakcij po cepljenju, ki so ob ustreznem zdravljenju izzvenele brez posledic. V dveh primerih sta bila otroka hospitalizirana zaradi bruhanja, v enem primeru je šlo za nepojasnjen vaskulitis, v treh primerih pa je šlo za sočasne virusne okužbe.

24. Kdaj se lahko cepim, če sem bila v stiku z okuženo osebo? Koliko časa po cepljenju mora miniti, da zaščita začne delovati?
V kolikor ste bili v stiku z osebo, ki je zbolela z ošpicami, se takoj javite na območni enoti NIJZ zaradi nadaljnje obravnave. Cepljenje lahko z veliko verjetnostjo prepreči ošpice, če se izvede v do 72 urah po stiku osebe z bolnikom z ošpicami, seveda pa je smiselno cepljenje opraviti tudi kasneje.

25. Kako obravnavamo osebo, pri kateri je cepljenje kontraindicirano in je prišla v stik z bolnikom z ošpicami?
V primeru, da gre za nosečnico, za dojenčka mlajšega od 6 mesecev ali da je cepljenje kontraindicirano zaradi okrnjene imunosti, oseba, ki je prišla v stik z virusom ošpic pa nima dokazanih zaščitnih protiteles, naj čim prej oz. najkasneje do 6 dni po izpostavitvi virusu ošpic prejme intravenske imunoglobuline. Če gre za kontraindikacijo zaradi alergije na sestavine cepiva, oseba pa nima povečanega tveganja za težji potek bolezni, naj ostane doma 5.-21. dan po stiku z bolnikom z ošpicami, da ne ogroža drugih.