Z znanjem do boljšega zdravja

Obvestilo za potnike, ki bodo obiskali 21. svetovno prvenstvo v nogometu v Rusiji

30. 05. 2018
Med 14. junijem in 15. julijem 2018 bo v Rusiji potekalo 21. svetovno prvenstvo v nogometu 2018 (FIFA World Cup 2018). Množične prireditve, med katere sodijo tudi športne prireditve, lahko predstavljajo tveganje za širjenje nalezljivih bolezni.

Udeleženci (tekmovalci in navijači) množičnih prireditev lahko nenamerno vnesejo različne povzročitelje nalezljivih bolezni iz domačega okolja. Zbolijo lahko posamezniki ali pa se pojavi izbruh nalezljive bolezni na področju množične prireditve oziroma v državi gostiteljici. Z vrnitvijo udeležencev domov se okužba lahko razširi tudi v druge države in sicer že med samim potovanjem ali po vrnitvi domov.

Na 21. Svetovnem prvenstvu v nogometu bodo sodelovale naslednje države: Argentina, Avstralija, Belgija, Brazilija, Danska, Egipt, Francija, Hrvaška, Iran, Islandija, Japonska, Južna Koreja, Kolumbija, Kostarika, Maroko, Mehika, Nemčija, Nigerija, Panama, Peru, Poljska, Portugalska, Rusija, Savdska Arabija, Senegal, Srbija, Španija, Švedska, Švica, Tunizija, Urugvaj in Velika Britanija.

 

OŠPICE

V zadnjih letih se zaradi nezadostne precepljenosti v nekaterih državah po Evropi in izven nje ponovno pojavljajo številni izbruhi ošpic. Od 1. marca 2017 do 28. februarja 2018 je v 28 evropskih državah zbolelo 14.813 oseb. Največ zbolelih je bilo v  Italiji, Romuniji, Grčiji in Franciji. Te štiri države predstavljajo EU države z največ ošpicami tudi v letu 2018. Z velikim izbruhom ošpic se v letošnjem letu soočata tudi Srbija in Ukrajina.

Zaradi pojavljanja večjega števila ošpic v številnih državah po svetu obstaja tveganje za obiskovalce mednarodnih množičnih prireditev, še posebej za necepljene osebe, ki ošpic niso prebolele. Na množični prireditvi lahko pride do vnosa bolezni iz držav, kjer se trenutno soočajo z izbruhi ošpic.

Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus ošpic. Povzročitelj se širi po zraku, osebe pa so kužne že 4 dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po tem. Znaki okužbe so povišana telesna temperatura, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic in pojav značilnega izpuščaja na koži. Med težjimi zapleti je najpogostejša pljučnica, lahko se pojavi tudi vnetje osrednjega živčevja.

Potnikom svetujemo, da pred potovanjem preverijo ali so cepljeni proti ošpicam in se po potrebi cepijo. Proti ošpicam so zaščitene tiste osebe, ki so cepljenje z dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam, osebe, ki so prebolele ošpice in osebe, rojene pred letom 1960.

 

BOLEZNI, KI JIH PRENAŠAJO KLOPI

Klopi lahko prenašajo različne bolezni, še posebej klopni meningoencefalitis in borelijo, ki sta endemični tudi v Rusiji.

Tipični simptomi klopnega meningoencefalitisa so visoka vročina, hud glavobol, slabost in bruhanje, za boreliozo pa je značilna rdečina, ki se kaže kot značilen rdeč kolobar okoli ugriza klopa. Klopni meningoencefalitis se razvije v obdobju 7–14 dni, borelioza pa 3–32 dni po ugrizu klopa. V primeru pojava bolezni se je treba posvetovati s svojim zdravnikom.

Obiskovalcem 21. Svetovnega prvenstva v nogometu, ki nameravajo preživeti čas tudi v naravi, priporočamo da se pred vbodi klopov zaščitijo z uporabo sredstev, ki odganjajo mrčes (repelenti), in z oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami. Pomembna je čimprejšnja odstranitev prisesanih klopov. Klopni meningoencefalitis je mogoče uspešno preprečiti s cepljenjem.

 

ČREVESNE NALEZLJIVE BOLEZNI

Črevesne nalezljive bolezni so skupina med seboj podobnih obolenj, ki pa imajo različne povzročitelje (virusi, bakterije, glive ali paraziti). V večini primerov se pojavijo prebavne težave, kot so slabost, bruhanje, driska, krči v trebuhu, povišana telesna temperatura. Zaradi izgube tekočine lahko hitro pride do izsušitve.

Črevesne nalezljive bolezni se prenašajo z uživanjem kontaminirane hrane in vode, lahko pa tudi s stikom z okuženimi osebami ter z dotikanjem onesnaženih površin.

Za preprečevanje okužb s povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni priporočamo uživanje varne hrane in tekočin ter izvajanje splošnih higienskih ukrepov, kot so redno in temeljito umivanje rok, še zlasti pred pripravo in uživanjem hrane ter po uporabi sanitarij.