Z znanjem do boljšega zdravja

Ob koncu meseca preprečevanja odvisnosti in tednu osveščanja glede škode, ki jo povzroča alkohol

30. 11. 2017
Ob koncu novembra, meseca preprečevanja odvisnosti, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljamo, da se od vseh psihoaktivnih snovi najpogosteje posega po alkoholu. Ta je po škodi, ki jo povzroča posamezniku in drugim, na prvem mestu med najbolj škodljivimi drogami. Velik problem predstavlja tudi v Sloveniji. V zadnjem tednu novembra v Evropi že peto leto zapored obeležujemo teden osveščanja glede škode, ki jo povzroča alkohol. Letošnja osrednja tema je alkohol in rak - preprečljivo tveganje.

Vsa zdravstvena stanja, ki so posledica škodljive rabe alkohola in škodo, povezano z alkoholom, se lahko preprečuje že s pitjem alkohola v mejah relativno manj tveganega pitja pri odraslih zdravih osebah. Pomembno je tudi , da otroci, mladostniki, nosečnice in tisti, ki bolehajo zaradi sindroma odvisnosti od alkohola in nekaterih drugih bolezenskih stanj, ne pijejo alkohola.

Alkohol med vsemi drogami povzroči največ škode

Alkohol je splošno znan povzročitelj sindroma odvisnosti, s katerim se v Sloveniji spopada veliko prebivalcev in njihovih svojcev, posledice pa pogosto občuti tudi širša družba. »Sindrom odvisnosti je bolezen možganov in predstavlja resno medicinsko stanje. Zdravljenje je učinkovito, pomembno pa je, da prizadeti čim prej poišče strokovno pomoč. Stigma, s katero se srečujejo odvisni in njihovi svojci, je pogosto dodatna ovira, ki vpliva na pričetek zdravljenja«, je povedala prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, zdravnica psihiatrinja z NIJZ, in dodala: «Alkohol povzroča ogromno škodo, tako posamezniku na telesnem in duševnem zdravju, kot tudi škodo na socialnem področju vključno s kriminaliteto, škodo v družini in skupnosti, ekonomske stroške in mednarodno škodo. Po škodi se uvršča na prvo mesto na lestvici najbolj škodljivih drog, sledijo pa heroin, kokain (»crack«), metilamfetamini, kokain in tobak. Čeprav so nekatere droge v primerjavi z alkoholom lahko bolj zasvoljive (npr. kokain), pa je raba alkohola veliko bolj razširjena povsod po svetu in s tem povezana škoda.«

Alkohol povečuje tveganje za nastanek nekaterih vrst raka

Evropska regija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) beleži najvišji delež bolezni in prezgodnjih smrti zaradi alkohola na svetu. V tej regiji je ena od osmih smrti, pripisljivih alkoholu, posledica raka, na svetu pa je 12 %  vseh primerov raka v svetu povezanih z alkoholom.

ALKOHOL POVEČA TVEGANJE ZA RAKA

Na debelem črevesu

Ena enota alkohola na dan poveča tveganje za 21 %

Več kot 4 enote na dan povečajo tveganje za 52 %

Za raka požiralnika

Alkohol poveča tveganje za nastanek raka požiralnika za 8 krat

Alkohol je vzrok za 44% raka požiralnika pri moških in 25% raka požiralnika pri ženskah

Slovenija nad povprečjem po porabi alkohola in posledicah zaradi škodljive rabe alkohola

Slovenija je po porabi alkohola in zdravstvenih posledicah zaradi škodljive rabe alkohola nad povprečjem EU in Evropske regije SZO. V Sloveniji je registrirana poraba alkohola v letu 2016 znašala 10,5 l litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let, kar je manj kot zadnji dve leti. Kljub temu pa Slovenija še vedno presega mejo 5 litrov čistega alkohola na prebivalca, kar za državo pomeni, da finančna škoda zaradi posledic presega koristi od prodaje alkohola.

V Sloveniji je v letu 2016 zaradi bolezni in stanj, ki so stoodstotno pripisljive alkoholu, v povprečju vsakih 10 ur umrla vsaj ena oseba ali skupno 826 oseb, 686 moških in 140 žensk. Več kot polovica med njimi jih je umrlo pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost. Te smrti predstavljajo le del bremena umrljivosti, saj je veliko večje kot ga lahko rutinsko spremljamo. Pivske navade prebivalcev Slovenije ostajajo problematične, te pa sčasoma vodijo v razvoj sindroma odvisnosti od alkohola. Poleg tega škodljiva raba alkohola predstavlja dejavnik tveganja za poškodbe, prometne nezgode, bolezni, nasilje, umore in samomore ter se v svetu vse bolj uvršča med najpomembnejše dejavnike tveganja za manjzmožnost, obolevnost, invalidnost in umrljivost, vse te posledice pa so preprečljive.

»S čezmernim pitjem alkohola je povezanih več kot 200 bolezenskih stanj in poškodb. Alkohol škodljivo deluje na vsak organ v našem telesu in na vse sisteme.Večina prebivalcev EU (97 %) pozna tveganje za bolezni jeter pri izpostavljenosti alkoholu, a le dve tretjini jih že pozna tveganje za nastanek raka. Prebivalci Slovenije v primerjavi z EU v povprečju bolje poznamo tveganje, npr. za bolezni jeter, bolezni srca, depresije, kar ni presenetljivo glede na to, da se Slovenija tako po porabi alkohola kot po posledicah škodljivega pitja alkohola uvršča nad povprečjem držav EU. Eden izmed desetih prebivalcev EU ne pozna tveganja za raka zaradi alkohola, eden od petih pa tej povezavi ne verjame, med Slovenci pa je še večji delež tistih, ki ne verjamejo v povezavo med alkoholom in rakom,« je povedala prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, zdravnica psihiatrinja z NIJZ in dodala: »Mehanizmi nastanka raka so različni za različne vrste raka. Etanol je glavna sestavina alkoholnih pijač in se v telesu presnavlja v strupen acetaldehid, ki povzroča raka tako, da poškoduje DNK celic. Alkohol kot topilo pripomore tudi k večjemu vsrkanju rakotvornih snovi npr. prisotnih v tobaku pri sočasnem kajenju, zvišuje raven hormona estrogena pri ženskah, kar povečuje tveganje za nastanek raka dojk, povzroča poškodbe in nastajanje brazgotinastega tkiva – ciroze v jetrih.

Mednarodna agencija za raziskovanje raka je uvrstila alkohol (acetaldehid, etanol in alkoholne pijače) v prvo skupino snovi, ki so rakotvorne za človeka. V isto skupino je uvrščen tudi tobak, za katerega je dobro poznano, da je rakotvoren. »Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Več alkohola in pogosteje oseba pije alkohol, večje je tveganje za nastanek teh vrst raka. Večje tveganje za raka imajo tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki ne pijejo. Tako kar 70 % prebivalcev Slovenije v starosti 25–74 let pije alkohol v mejah manj tveganega pitja in imajo večje tveganje v  primerjavi s petino prebivalcev, ki alkohola ne pijejo. Zmanjšanje pitja alkoholnih pijač zmanjšuje tveganje, najboljša zaščita je abstinenca«, je povedala prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, zdravnica psihiatrinja z NIJZ.

Relativno manj tvegano pitje alkohola

Ko govorimo o mejah relativno manj tveganega pitja alkohola pri odraslih zdravih osebah, to ne pomeni, da tako pitje alkohola priporočamo, temveč s tem mislimo predvsem način pitja in količine alkohola, ki predstavljajo manjšo verjetnost, da se bo pojavila škoda za zdravje pri večini zdravih odraslih ljudi.

Meje relativno manj tveganega pitja:

Pogostost

zdrave odrasle ženske, ki niso noseče in ne dojijo ter zdrave osebe starejše od 65. et

zdravi odrasli moški

otroci, mladostniki, osebe s sindromom odvisnosti od alkohola, nekatere druge bolezni

na dan

ne več kot 1 enota (npr. do 1 dcl vina dnevno)

ne več kot 2 enoti (npr. do 2 dcl vina dnevno)

nič

na teden

ne več kot 7 enot ter vsaj 1–2 dni v tednu povsem brez alkohola

ne več kot 14 enot na teden in vsaj 1–2 dni v tednu povsem brez alkohola

nič

ob eni pivski priložnosti

ne več kot 3 enote

ne več kot 5 enot

nič

 

Ena standardna enota ali merica alkoholne pijače je v Sloveniji (po zgledu Evrope) definirana kot tista količina alkoholne pijače, ki vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola. To je v povprečju enako kot:

= 1 dcl (kozarec) vina (12 % alkohol) ali

= 2,5 dcl piva (vrček, pločevinka, steklenica) (5 % alkohol) ali

= 0,3 dcl (“eno šilce”, “štamperl”) žgane pijače (40 % alkohol) ali

= 2–2,5 dcl sadjevca (jabolčnika, tolkovca, mošta) (5 % alkohol) ali

= 0,7 dcl močnejšega vina (prošek, šeri) (18 % alkohol) ali

= 0,5 dcl likerja ali aperitiva (25 % alkohol) ali

= 3,3 dcl (ena steklenica ali pločevinka) mešane gazirane alkoholne pijače ali

= pločevinka (0,5 l) mešanice piva in limonade ali oranžade (npr. radler).

Slovenija pred izzivi sprejemanja dokazano učinkovitih ukrepov za zaščito zdravja prebivalcev

Pri preprečevanju posledic škodljive rabe alkohola so posebnega pomena ukrepi usmerjeni v zmanjševanje dostopnosti, pri čemer ima posebno vlogo cena in dostopnost alkohola, družbene norme. Alkohol je pri nas zelo dostopen tudi cenovno, družba je pitju alkohola naklonjena in strpna do opijanja v javnosti. Dostopnost je rezultat družbenih in socialnih norm, ki vplivajo tudi na alkoholno politiko. Slovenija je na eni strani država nad povprečjem EU po posledicah škodljive rabe alkohola, po drugi strani pa se glede obsega uvedbe učinkovitih ukrepov za zmanjševanje posledic škodljive rabe alkohola uvršča šele na 16. mesto med 29 evropskimi državami. Smo pred izzivom sprejemanja nadaljnjih učinkovitih ukrepov alkoholne politike za zmanjševanje posledic škodljive rabe alkohola, med katere uvrščamo davčne in cenovne ukrepe (cenovna politika alkohola, obdavčitev in trošarine), omejevanje dostopa (licenciranje, prepoved prodaje mladoletnim, določitev minimalne starosti za nakup alkohola), skrb za varnost v cestnem prometu (omejitev oziroma ničelna koncentracija alkohola v krvi za vse voznike, redna naključna testiranja voznikov), zdravljenje stanj in posledic škodljive rabe alkohola - predvsem zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola, kratke svetovalne programe pri zgodaj prepoznanih tveganih pivcih, ki jih javnost pri nas večinoma podpira, saj jih prepoznava kot koristne za zaščito zdravja in življenja.


Tonske izjave:


Ostala gradiva: