Zgodovina

NIJZ ima dolgoletno tradicijo, saj začetki njegove dejavnosti segajo v začetek prejšnjega stoletja. 16. julija 1923 je bil v Ljubljani slovesno odprt Higienski zavod. Njegov prvi direktor je bil dr. Ivo Pirc. Delovanje Higienskega zavoda je v začetku obsegalo le raziskovanje pitne vode in oddajo mnenj glede oskrbe s pitno vodo. Dve leti kasneje se je Higienskemu zavodu pridružila Stalna bakteriološka postaja v Ljubljani in nastal je enoten Higienski zavod s tremi oddelki: bakteriološko-serološkim, oddelkom za preiskovanje vode in živil ter higiensko-propagandno-didaktičnim oddelkom. Leta 1926 sta bila ustanovljena še Posvetovalnica za matere in otroke in prvi zdravstveni dom. Kmalu so se pridružila še področja preiskovanja in zatiranja nalezljivih bolezni, koordinacija razvoja šolske medicine, razvoj zdravstvenih domov, organiziranje, ustanavljanje in nadziranje vseh higienskih ustanov v banovini.

Med drugo svetovno vojno je Higienski zavod izdeloval cepiva za partizansko saniteto, sredstva za dezinfekcijo in dezinsekcijo, laboratorijske kemikalije in druge sanitetne materiale ter jih pošiljal iz okupirane Ljubljane.

Po vojni sta iz Higienskega zavoda nastala Bakteriološko epidemiološki inštitut (kasneje Mikrobiološki inštitut Medicinske fakultete), kjer je bila zasnova katedre za higieno, in Centralni laboratorij za živila, ki je bil združen z laboratorijem mestnega tržnega nadzorstva. Leta 1951 je bil ustanovljen Centralni higienski zavod, ki je imel naslednje naloge: proučevati, varovati in zviševati raven zdravja prebivalstva s pomočjo preventivnih ukrepov; raziskovati in izboljševati higienske razmere v državi; preprečevati, zatirati in raziskovati nalezljive bolezni; razvijati higieno; usmerjati in nadzirati delo higienskih ustanov. Direktor centralnega higienskega zavoda je bil hkrati tudi republiški sanitarni inšpektor, v zavoda pa sta spadala tudi živilsko kemijski in mestni mikrobiološki laboratorij.

Leta 1974 je bil sprejet zakon o Zavodu SRS za zdravstveno varstvo, leta 1985 pa se je Zavod SRS za zdravstveno varstvo z Zavodom za socialno medicino združil v enoten Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo (UZZSV). Leta 1992 je bil z vladnim sklepom ustanovljen Inštitut za varovanje zdravja RS.

Leta 2013 Vlada RS sprejme sklep o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je pričel veljati s 1.1.2014.