Zrak

Napotki prebivalcem ob večjih požarih

16. 05. 2017
Ob požaru nastanejo različne škodljive snovi, odvisno od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature in drugih pogojev pri gorenju.

Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode. Z vdihavanjem ali zaužitjem  te snovi vstopijo v naš organizem in lahko škodljivo vplivajo na naše zdravje. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa ter dovzetnosti posameznika.

Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal lahko povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, ki ima za posledico solzenje oči in izcedek iz nosa, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z obstoječimi akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (npr. astma ali kronične obstruktivne pljučne bolezni - KOPB) se  lahko povečajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se tudi možnost za nastanek srčne kapi. 

Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, nosečnice, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi  dihal (astmo, KOPB in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi), sladkorni bolniki.

Onesnaženemu zraku se lahko izognemo le z umikom v manj onesnaženo okolje. Nekaj časa lahko to zagotavljamo z zadrževanjem v zaprtih prostorih.

Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo. Med drugim se namreč posedajo tudi na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Z dežjem se spirajo tudi v tla, tako bi se lahko preko podtalnice onesnažila tudi pitna voda.

Priporočila za prebivalce:

  • Ves čas upoštevajte priporočila ekip za reševanje oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
  • Osebe, ki so bile izpostavljene dimu in čutijo zdravstvene težave naj se posvetujejo s svojim  zdravnikom.
  • Osebna dekontaminacija: če ste bili izpostavljeni materialom, ki so nastajali pri požaru odstranite prah in kontaminirano obleko ter jo shranite v plastično vrečko. Izpostavljeno kožo operite z velikimi količinami mila in vode. Obrišite se in ponovno izperite.
  • Izogibajte se prizadetih območij razen, če so reševalne ekipe že sporočile da je vrnitev na prizadeta območja varna.
  • V kolikor je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, smrad po požaru, priporočamo zadrževanje izven območja ali v zaprtih  prostorih. Zadrževanje v zaprtih prostorih je začasna rešitev saj se koncentracije onesnaževal v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.
  • Če je vidna kakršnakoli onesnaženost okolja je najbolje, da se temu področju izognemo dokler ta območja niso očiščena.
  • Izogibajte se dotikanju izpostavljenih površin, tekočin, ki so povezane s požarom in čim bolj zmanjšajte izpostavljenost izpustom v zrak tako, da se gibljete proti vetru ali stran od ognja oz. pogorišča.
  • Uporaba pitne vode - upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda oz. Uprave RS za zaščito in reševanje.
  • Priporočamo, da s sajami in drugače onesnažene vrtnine in kmetijske pridelke, ki bi glede na razvoj že bili primerni za uporabo,  zavržemo. Pričakujemo namreč, da so saje mastne in zato učinkovito pranje ni možno.
  • Če je možno, preprečite raznos onesnažil (pepela) v neonesnažena območja (npr. menjava obutve pri prehodih iz onesnaženega predela v čisti, iz vrta v stanovanje).