Telesna dejavnost

Mednarodni dan gibanja – 10. maj

09. 05. 2018
Uravnoteženo prehranjevanje in dovolj raznolikega gibanja lahko poleg ustreznih vzorcev spanja in dobrega duševnega zdravja z obvladovanjem stresa v veliki meri prispeva k varovanju in krepitvi zdravja. Neuravnotežen prehranski vnos, slabe prehranske navade in telesna nedejavnost so pomembne determinante prehranskega statusa, danes predvsem povečane telesne teže in debelosti ter najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Vzorce zdravega življenjskega sloga z dovolj telesne dejavnosti lahko spodbujamo in izvajamo v vseh okoljih, kjer živimo, delamo, se družimo in se imamo radi, v vrtcu, v šoli, na delovnem mestu, v lokalni skupnosti in še posebej in najprej, v svoji družini. Ravno zato bomo naredili veliko dobrega, če se kot družina odločimo, za aktivno preživljanje prostega časa. Ne samo, da bomo veliko naredili za naše boljše počutje in zdravje, povezali in zbližali se bomo tudi kot družina, ki zaradi sodobnih načinov komuniciranja in preživljanja prostega časa, izgublja svojo osnovno vlogo in pomen. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato spodbujamo aktiven življenjski slog družin.

Smernice Svetovne zdravstvene organizacije za odrasle priporočajo 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden za ohranjanje zdravja, za preprečevanje dejavnikov tveganja je priporočeno to količino podvojiti, za krepitev zdravja pa je priporočenega še več gibanja. To je še posebej pomembno za otroke, saj je videti, da je priporočilo o vsaj 60 minut zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti prenizko. Po drugi strani telesna nedejavnost v vseh življenjskih obdobjih predstavlja dejavnik za razvoj nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, diabetes tipa 2 in različne oblike srčno-žilnih obolenj, sedeč življenjski slog pa lahko vodi v prezgodnjo smrt. 

Telesna dejavnost je zagotovilo za uspešno staranje, saj izboljšuje tako telesno zdravje kot duševno stanje posameznika, vpliva pa tudi na povečevanje socialne vključenosti. Zadostna telesna dejavnost skozi celotno življenjsko obdobje zmanjšuje možnost pojava krhkosti ter posledične odvisnosti pri starejših - telesna nedejavnost namreč lahko še hitreje vodi v izgubo mišične mase ter slabšanje ravnotežja in koordinacije in s tem povečano možnost padcev.

Podatki o obsegu telesne dejavnosti med otroci in mladostniki ter med odraslo populacijo v Sloveniji se pridobivajo iz različnih virov in z različnimi metodologijami, tako da nimamo poenotenega prikaza podatkov oziroma podatki med seboj zelo variirajo, še posebej pri odraslih in starejših odraslih. Še najbolj so zanesljivi mednarodno primerljivi podatki HBSC študije, ki kažejo, da je 18,5 % mladostnikov je vsak dan telesno dejavnih vsaj eno uro, vendar pa se je v obdobju 2002–2014 delež takih mladostnikov znižal. Sicer pa so mladostniki eno uro na dan telesno dejavni povprečno 4,17 dneva v tednu. Delež fantov, ki so redno telesno dejavni, je pomembno višji kot delež deklet, kar ugotavljamo tudi v vseh starostnih skupinah. Telesna dejavnost s starostjo pomembno upada, in sicer med mladostniki skupaj in pri obeh spolih. Najnižji delež redno telesno dejavnih je v skupini 15-letnikov, med 15-letnimi dekleti jih je redno telesno dejavnih le 7,2 %. HBSC študija prav tako ugotavlja, da približno vsak peti mladostnik v prostem času več kot štiri ure na dan preživi v sedečem položaju, dekleta v pomembno višjem deležu kot fantje, kar ugotavljamo še posebej v skupini 15-letnikov. Čezmerna sedeča vedenja s starostjo naraščajo, pri mladostnikih skupaj in pri obeh spolih. Med 15-letnimi dekleti že vsako tretje dekle v prostem času več kot štiri ure na dan preživi v sede. Ne glede na vir pa podatki kažejo, da slabši socialno-ekonomski položaj vpliva na zmanjšanje telesne dejavnosti ali tudi telesno nedejavnost, zato je potrebno telesni dejavnosti ranljivih skupin posvetiti posebno pozornost.

 

Nizko izobraženi odrasli so manj telesno aktivni

Zadostna telesna dejavnost ima ugodne pozitivne učinke na zdravje – zagotovo boljšo telesno zmožnost, boljše počutje in boljše spanje, ugodno pa vpliva tudi na socialno vključenost ljudi. Pomembna je v celotnem življenjskem poteku, saj se zaradi telesne dejavnosti pri otroku razvije celoten potencial telesa, pri odraslem omogoča delovne in druge aktivnosti, pri starejšem pa preprečuje izgubo mišične mase in prehod v krhkost ter posledično odvisnost od pomoči drugih. Osnovnošolsko izobraženi so v primerjavi s srednješolsko in visokošolsko izobraženimi prebivalci značilno manj pogosto telesno dejavni vsaj 30 minut dnevno ali skupno 150 minut na teden. Razlike so statistično značilne pri obeh spolih. Moški so v primerjavi z ženskami značilno pogosteje telesno dejavni vsaj 30 minut dnevno ali skupno 150 minut na teden.

Na ravni Svetovne zdravstvene organizacije je bil na področju telesne dejavnosti sprejet krovni dokumenta Physical Activity Strategy for the WHO European region 2016 – 2025, ki daje celovit okvir za delovanje na področju telesne dejavnosti. Na ravni Evropske Unije je bil sprejet EU Action plan on childhood obesity 2014 - 2020, na podlagi katerega potekajo aktivnosti za povečevanje telesne dejavnosti otrok in mladostnikov na ravni držav članic EU, predvsem tiste z dodano EU vrednostjo. Na ravni Slovenije delujemo v skladu z Nacionalnim programom prehrane in telesne dejavnosti 2015 - 2025 in Akcijskim načrtom 2016 - 2018 za uresničevanje omenjenega Nacionalnega programa.


Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo pripravili že več aktivnosti za spodbujanje telesne dejavnosti v različnih populacijskih skupinah.

Za mlade je bila pripravljena brošura Gibam se, za šole Minuta za gibanje v razredu, za vrtce in šole priročnik Igranje za znanje, za odrasle pa so bile pripravljene delavnice z gradivi

Poseben izziv je telesna dejavnost v družinah z otroci in družinah nasploh. O tem, kako postanemo aktivna družina, najdete več na naslednji povezavi.