Z znanjem do boljšega zdravja

Lymska borelioza - razširjenost in zaščita

22. 03. 2016
Lymska borelioza je bolezen, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa.

Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami in se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov.

V Sloveniji je Lymska borelioza najpogostejša infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi. Letno beležimo od 3000 do 7000 zbolelih. Obolevajo ljudje vseh starosti, največ obolelih je starih med 35 in 65 let. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je poleti, od maja do oktobra in se pojavlja po vsej Sloveniji.

Ker cepiva za zdaj ni na voljo, je za preprečevanje bolezni najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa s primernimi oblačili in repelenti, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov. Mesto vboda je potrebno opazovati več tednov in če se pojavi značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni.

Razširjenost Lymske borelioze

V Sloveniji je Lymska borelioza (LB) najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. Obvezna prijava LB poteka od leta 1986. Od leta 1990 se prijavljajo posamezne klinične oblike ločeno.

V letu 2015 je bilo število prijavljenih bolnikov z Lymsko boreliozo nižje od 10-letnega povprečja prijav (okrog 5000 prijav letno). Po preliminarnih podatkih NIJZ je bilo prijavljenih 3741 primerov (187/100.000 prebivalcev).

V letu 2014 je bilo prijavljenih 3890 bolnikov z LB (56 % žensk in 44 % moških) največ bolnikov je imelo erythema migrans (EM) (99,6 %) (Tabela 1). Največ  bolnikov z EM (881 bolnikov, 23 %, incidenčna stopnja: 303/100.000 prebivalcev) je bilo v starostni skupini 55-64 let in najmanj pri najmanjših otrocih do prvega leta starosti.

 

Tabela 1: Prijavljeni primeri Lymske borelioze (po kliničnih simptomih), Slovenija, 2010 – 2014

LETO

2010

2011

2012

2013

2014

ERYTHEMA MIGRANS

4917

5552

4897

6914

3875

MENINGITIS

22

25

10

11

10

POLINEVROPATIJA

36

31

22

8

4

ARTROPATIJA

28

12

2

5

1

SKUPAJ

5003

5620

4931

6938

3890

Porazdelitev prijav po regijah je navedena v Tabeli 2. Najvišji prijavni incidenci sta bili v kranjski regiji in murskosoboški regiji, najnižja v ljubljanski regiji.

 

Tabela 2: Prijavljeni primeri in prijavna incidenčna stopnja Lymske borelioze, po regijah Slovenija, 2013–2014

REGIJA

LETO 2013

LETO 2014

ŠT. PRIJAV

ŠT.PRIMEROV/
100.000

ŠT. PRIJAV

ŠT.PRIMEROV/
100.000

CELJE

1045

346,1

648

214,9

NOVA GORICA

441

431,2

278

273,4

KOPER

352

238,5

214

144,0

KRANJ

1077

528,0

571

280,0

LJUBLJANA

1953

300,7

851

130,3

MARIBOR

907

280,6

523

161,8

MURSKA SOBOTA

366

310,1

328

280,0

NOVO MESTO

570

406,8

357

254,9

RAVNE

227

314,8

120

167,7

SLOVENIJA

6938

337,0

3890

188,7

 
Slika 1: Incidenca prijavljenih primerov Lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa (KME) po regijah, Slovenija, 2014

 

 

Slika 2 Prijavljeni primeri Lymske borelioze po mesecih, Slovenija, 2012 – 2014

Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto. Vrh prijavljenih primerov je tako kot pri klopnem meningoencefalitisu v poletnih mesecih. Ker se bolezenski znaki oz. posamezni stadiji bolezni lahko pojavijo tudi več mesecev po okužbi, se primeri pojavljajo tudi izven sezone aktivnosti klopov (Slika 2).

 

Slika 3: Incidenčne stopnje erythema migrans po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2014