Z znanjem do boljšega zdravja

Klopni meningoencefalitis - razširjenost in zaščita

22. 03. 2016
Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni.

Bolezen običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol). Pri večini bolnikov (nekaj dni do tri tedne) po prostem intervalu sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z nezavestjo ali smrtjo. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je lahko tudi smrtna bolezen (eden do dva odstotka odraslih bolnikov).

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot npr. gozdni delavci, lovci itd., ga priporočamo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5-12 oz. 9-12 mesecev (glede na cepivo), nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Po 50. oziroma 60. letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na 3 leta.

Razširjenost klopnega meningoencefalitisa (KME)

V Evropi je danes znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME). Stopnja obolevanja je v posameznih žariščih Evrope zelo različna. V Sloveniji je endemično območje klopnega meningoencefalitisa zemljepisno omejeno in se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo.

V letu 2015 je bilo število prijavljenih bolnikov s klopnim meningoencefalitisom nižje od 10-letnega povprečja prijav (okrog 250 prijav letno). Po preliminarnih podatkih NIJZ je bilo prijavljenih 62 primerov klopnega meningoencefalitisa (3/100.000 prebivalcev), kar je najmanj v zadnjih 30 letih. Večina prijavljenih zbolelih je bila hospitalizirana. V Tabeli 1 je prikazano število prijavljenih primerov KME, obolevnost in število umrlih za KME med leti 2010 in 2014.

 

Tabela 1. Število prijavljenih primerov, obolevnost in število umrlih zaradi KME, Slovenija, 2010 – 2014

LETO

2010

2011

2012

2013

2014

Število prijavljenih primerov

166

247

164

309

100

Št. prijavljenih primerov / 100.000

8,1

12,0

8,0

15,0

4,9

Št. umrlih

1

0

0

1

1

 

Tabela 2. Število prijavljenih primerov in prijavne incidenčne stopnje KME po regijah, Slovenija,  2013–2014

OBMOČJE

2013

2014

ŠT. PRIJAV

PRIMERI/100.000

ŠT. PRIJAV

PRIMERI/100.000

CELJE

35

11,6

15

5,0

NOVA GORICA

7

6,8

0

0,0

KOPER

5

3,4

5

3,4

KRANJ

80

39,2

17

8,3

LJUBLJANA

123

18,9

34

5,2

MARIBOR

22

6,8

13

4,0

MURSKA SOBOTA

8

6,8

5

4,3

NOVO MESTO

6

4,3

2

1,4

RAVNE

23

31,9

9

12,6

SLOVENIJA

309

15,0

100

4,9

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Struktura zbolelih po spolu ostaja iz leta v leto skoraj nespremenjena, med zbolelimi je vedno nekaj več moških kot žensk. V letu 2014 je bilo med prijavljenimi primeri 57 (57 %) moških in 43 (43 %) žensk.

Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, v zadnjih letih pa narašča obolevnost pri starejših. Tako je bila tudi v letu 2014 največja starostno specifična obolevnost v starostni skupini 65 do 74 let, 8,9/100.000, sledila je starostna skupina 55 do 64 let (8,3/100.000). Sicer pa je bila največja obolevnost v tem letu zabeležena pri moških iz starostne skupine 15-24 let (10,3/100.000).

Skoraj četrtina prijavljenih zbolelih (24) je bila iz starostne skupine 55-64 let, skoraj dve tretjini zbolelih (63) pa je bilo starejših od 45 let. Zbolel je 1 otrok mlajši od pet let in 7 otrok v starosti od 5 do 14 let. Slika 1 prikazuje prijavne incidenčne stopnje KME po starosti in spolu.

 

Slika 1: Prijavne incidenčne stopnje KME po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2014

KME se pojavlja sezonsko, največ od meseca maja do oktobra, kar je povezano z biološko aktivnostjo klopov. V letu 2014 je bilo največ prijav KME od maja do julija, z vrhom obolevanja v juliju (Slika 2).

Slika 2: Število prijavljenih primerov KME po mesecu obolenja, Slovenija, 2012 – 2014

Število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, od najmanj 62 prijavljenih primerov v letu 2015 (preliminarni podatki) do 373 prijavljenih primerov v letu 2006, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih 10 letih. Kljub naraščajočemu številu porabljenih odmerkov cepiva proti KME v zadnjih letih, je delež cepljenih proti tej težki bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek. Najmanj en odmerek je prejelo okrog 12 % prebivalcev (raziskava iz leta 2007), redno pa se cepi 7,3 % prebivalcev (ocena za leto 2013 narejena na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja). V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni, so z zelo odmevno promocijo cepljenja uspeli zvišati delež cepljenih s 6% v letu 1980 na več kot 80 % v zadnjih letih (88% celotne populacije je prejelo najmanj en odmerek cepiva, 58 % se redno cepi), obenem pa se je močno znižalo število zbolelih.