Z znanjem do boljšega zdravja

Klopni meningoencefalitis

22. 05. 2014
Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična. Bolezen ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni.

V Evropi so, poleg Slovenije, države z naravnimi žarišči KME še Avstrija, Švica, Nemčija, Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Rusija, pribaltske in nekatere skandinavske države, pojavljajo pa se tudi nova žarišča. Obolevnost za KME je v posameznih žariščih Evrope in tudi po državah zelo različna, Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno 250 oseb letno.

Povzročitelj
Povzročitelj bolezni je virus klopnega meningoencefalitisa.

Način prenosa
Virus KME se na človeka najpogosteje prenese z vbodom okuženega klopa. V nekaj minutah po vbodu klopa se prenese s slino okuženega klopa. Virus KME se lahko prenaša tudi z vnosom nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov narejenih iz mleka kužne živine.

Simptomi in znaki bolezni
Bolezen se prične po inkubaciji, ki traja najpogosteje 7-14 dni po vbodu klopa. Okrog tretjina bolnikov vboda klopa ne opazi. Značilna bolezen poteka dvofazno; prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi 2 - 4 dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze). Smrtnost pri bolnikih s KME je 0,5 % do 2 %.
Zdravljenje
Na voljo je le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa je včasih potrebna intubacija in ventilacija. Pri pojavu parez ali ohromitev je pomembna rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije.

Cepljenje
KME najučinkoviteje preprečujemo s cepljenjem. V Evropi sta registrirani dve inaktivirani cepivi proti KME, obe sta varni in zelo učinkoviti. Sheme cepljenja so podobne pri obeh cepivih: priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim presledkom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev. Zaradi postopnega upadanja zaščite po osnovnem cepljenju, so pri obeh cepivih potrebni poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših osebah priporočljivi poživitveni odmerki na 3 leta. Kadar je potrebna čim hitrejša zaščita se lahko uporabijo “pospešene sheme cepljenja”.

V Sloveniji cepljenje priporočamo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis. Cepljenje poteka v ambulantah za cepljenje na vseh območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih.

Drugi ukrepi za preprečevanje KME
Poleg cepljenja so pomembni tudi drugi zaščitni ukrepi. Če je mogoče, se izogibamo endemičnim območjem, sicer pa je pomembna zaščita pred vbodom klopa. Tako se zaščitimo tudi pred drugimi povzročitelji, ki jih prenašajo klopi. Na sprehodih in izletih v naravo se zaščitimo s primernimi oblačili, ki pokrijejo čim več kože (dolge hlače, dolgi rokavi, stisnjeni na zapestjih in gležnjih) in zaprtimi čevlji. Oblačila naj bodo svetla, da klope lažje opazimo in odstranimo. Na izpostavljeno kožo nanesemo repelent, ki z vonjem odganja klope, na oblačila pa permetrin. Po izpostavitvi oz. vrnitvi iz endemičnega področja natančno pregledamo vso kožo, predvsem mehke predele, tudi lasišče in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. Pomembno je tudi preprečevanje alimentarne okužbe z uživanjem toplotno pravilno obdelanega mleka in mlečnih izdelkov.