Z znanjem do boljšega zdravja

Izoflavoni

02. 07. 2018
Izoflavoni so prisotni v številnih rastlinah iz družine metuljnic (Fabeceae), zlasti v soji in rdeči detelji. Po kemični strukturi so podobni človeškim estrogenskim hormonom estradiolom, zaradi česar jih uvrščamo med t.i. "fitoestrogene".

Glavni izoflavoni so genistein,  daidzein,  glicitein,  formononetin,  biohanin  A  in  puerarin.  Z vezavo na estrogenske receptorje se pričakuje estrogenom podobne učinke, zato so izoflavoni postali zelo priljubljena sestavina prehranskih dopolnil, povezanih z blaženjem simptomov menopavze pri ženskah. Izdelki z izoflavoni se še vedno ponekod predstavljajo kot alternativa nadomestni hormonski terapiji, kljub temu, da študije tega niso potrdile. Evropska agencija za varnost hrane je v letu 2015 presojala varnost in znanstvene podlage za zdravstvene trditve v povezavi z izoflavoni in zaključila, da ni zadostnih dokazov, ki bi potrdili povezavo med uživanjem izoflavonov in vzdrževanjem kostne gostote pri ženskah po menopavzi, prav tako niso dokazali povezave med uživanjem izoflavonov in zmanjšanjem simptomov, povezanih z menopavzo. Tovrstne trditve so zato zavajajoče.

Prisotnost v živilih in prehranskih dopolnilih

Izoflavoni se v majhnih količinah nahajajo v številnih stročnicah in zelenjavi, vendar je soja daleč najbogatejši vir izoflavonov v prehrani ljudi. Najbolj pogosti sojini izdelki so nadomestki mesa na osnovi soje (tofu), sojino mleko, sojin sir in sojin jogurt. Prehranska dopolnila vsebujejo predvsem izoflavone iz soje ali iz rdeče detelje ali njune ekstrakte.
Nekatera živila, ki so bogata s sojinimi izoflavoni so navedena v Preglednici 1, skupaj z okvirnimi vsebnostmi izoflavonov. Te vrednosti so le okvirne, saj se vsebnost izoflavonov v živilih lahko močno razlikuje, tako med blagovnimi znamkami, kot med različnimi izdelki iste blagovne znamke. Tudi živila živalskega izvora lahko vsebujejo nizke ravni izoflavonov (in drugih fitoestrogenov), ki vanje prehajajo preko krme živali.

Preglednica 1: Vsebnost skupnih izoflavonov v posameznih živilih iz soje in prehranskih dopolnilih z različnimi viri izoflavonov

Živilo

Izoflavoni (mg/100 g)

Referenca

Sojini izdelki

 

 

Tofu (min–max)

9,4 – 53

ANSES, 2011; USDA Database

Sojin sir (min–max)

6,0 – 26

USDA Database

Sojina moka (min–max)

150 – 180

USDA Database

Sojin kruh (min–max)

0,02 – 15

USDA Database; Umphress in sod., 2005

Sojino mleko (min–max)

0,7 - 18

Phenol-Explorer, spletni vir; Chan et al., 2009; USDA Database

Napitek iz soje ali sojinega mleka (tonyu)

15

ANSES, 2011, spletni vir

Sojin jogurt (min-max)

33 - 84

USDA in Phenol-Explorer, spletni vir

Sojino olje

0,8

ANSES, 2011, spletni vir

Sojina sladica (min-max)

4,6 - 6,8

ANSES, 2011, spletni vir

Sojina omaka

0,9

ANSES, 2011, spletni vir

Zelenjavni »zrezek« na osnovi soje

13

ANSES, 2011, spletni vir

Sojina klobasa

27

Phenol-Explorer, spletni vir

Prehranska dopolnila (min-max)

40 - 96 (1 kapsula)

spletni viri

 

Prehranski vnos izoflavonov

Povprečni prehranski vnosi izoflavonov na Japonskem, Kitajskem in v drugih azijskih državah se gibljejo med 25 in 50 mg/dan. V zahodnih državah so prehranski vnosi izoflavona precej nižji. Podatki prehranskih dnevnikov, zbranih pri 36037 osebah v 10 državah (sodelujoči v študiji EPIC, 1993 – 1997, brez Slovenije), so pokazali, da so povprečni vnosi izoflavonov nižji od 1 mg/dan. V primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki so sodelovale v tej študiji, je bil vnos izoflavonov v povprečju višji v britanski splošni populaciji (2,3 mg/dan) in populaciji, ki se je po lastnih navedbah bolj zdravo prehranjevala (19,4 mg/dan) .

Bolj izpostavljene skupine

Največjo količino izoflavonov zaužijejo odrasli, ki se prehranjujejo vegansko ali vegetarijansko (predvsem ženske, ki dojijo) ali tisti, ki uživajo tradicionalno prehrano jugovzhodne Azije ali prehrano na osnovi soje, ter dojenčki in otroci, ki uživajo veliko sojinega mleka. Te skupine so lahko bolj izpostavljene in imajo večje tveganje za potencialne neželene učinke povezane z višjimi vnosi izoflavonov, sploh če še dodatno uživajo izoflavone s prehranskimi dopolnili.

Varnost uživanja

Visoke vsebnosti izoflavonov v krmi živali so povzročile resne neželene učinke na njihovo zdravje kot je bila npr. neplodnost zaradi krmljenja z rdečo deteljo pri ovcah. Zato je obstajala domneva, da se zaradi prekomernega vnosa izoflavonov z živili in prehranskimi dopolnili, lahko taki neželeni učinki pojavijo tudi pri ljudeh.

Leta 2007 je Nemški inštitut za ocenjevanje tveganj (BfR) izdal strokovno mnenje o prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo izoflavone, v katerem so zapisali, da za ženske po menopavzi, ki jemljejo izolirane izoflavone daljše časovno obdobje, na podlagi razpoložljivih dokazov ni bilo mogoče določiti odmerka, ki bi ga lahko določili kot varnega. Vprašanje o varnosti višjih odmerkov izoflavonov je bilo  predloženo tudi Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA), ki je pričela  preiskovati morebitne nevarnosti povezane s prehranskim vnosom izoflavonov, preko soje, preko prehranskih dopolnil in preko formul za dojenčke na osnovi soje.

EFSA je leta 2015 v znanstvenem mnenju zapisala, da je celotna izpostavljenost izoflavonom v prehrani splošne populacije v Evropi po ocenah v povprečju nižja od 1 mg/dan (0,27-1,43 mg/dan pri ženskah),  višja pa je pri ljudeh, ki uživajo izdelke s sojo, veganih in vegetarijancih, predvsem, če ti uživajo še prehranska dopolnila, ki vsebujejo izoflavone (tudi do 111 mg/dan).

Prav tako, je EFSA presodila, da ni zadostnih dokazov, ki bi potrdili povezavo med uživanjem izoflavonov in vzdrževanjem kostne gostote pri ženskah po menopavzi oziroma povezavo med uživanjem izoflavonov in zmanjševanjem simptomov, povezanih z menopavzo. Podala je mnenje, da bi bilo potrebno pridobiti več podatkov o daljši uporabi prehranskih dopolnil, ki vsebujejo izoflavone.

Po mnenju Norveške agencije za varnost hrane (VKM), ima vnos izoflavonov med 40 in 80 mg dnevno, ki traja več kot 3 mesece, lahko vpliv na raven hormonov pri mladostnikih, moških in ženskah pred menopavzo, ter vpliv na menstrualni cikel pri mladostnicah in ženskah pred menopavzo. Vplivov na zdravje žensk v menopavzi in po menopavzi niso opazili, pri otrocih in dojenčkih pa vplivov niso mogli določiti zaradi pomanjkanja dokazov in podatkov.

Na Japonskem, kjer je prehrana najbolj bogata s sojo, so kot najvišjo varno mejo za vnos izoflavonov z živili in prehranskimi dopolnili določili 70-75 mg izoflavonov na dan.

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je leta 2017 podala strokovno mnenje, v katerem je določila, da se izoflavoni v dnevnih odmerkih do 50 mg lahko uporabljajo v izdelkih v farmacevtskih oblikah, ki niso zdravila.

Zaključek

Verjetnost, da bi preko običajne prehrane zaužili izoflavone v količini, ki bi povzročila nastanek neželenih učinkov je majhna, saj je soja, kot najbolj pomemben vir izoflavonov,  že dolgo del človeške prehrane. Kljub temu, da so tveganja ob uživanju prehranskih dopolnil, ki vsebujejo izoflavone v dnevnem odmerku do 50 mg verjetno majhna, pa obstaja verjetnost za razvoj neželenih učinkov v primeru dolgotrajnega uživanja in pri višjih odmerkih. Možni neželeni učinki se lahko pokažejo kot vpliv na delovanje ščitnične žleze, na menstrualni cikel, na raven estrogenih in drugih hormonov v telesu, kar je lahko problematično zlasti zaradi morebitnih povezav z rakom na dojkah in rakom materničnega vratu. Zato bi morale biti ženske, ki so prebolele take vrste rakov, ob uživanju prehranskih dopolnil z izoflavoni, še posebej previdne.

Literatura

1. EFSA Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies (NDA); Scientific Opinion on the substantiation of health claims related to soy isoflavones and maintenance of bone mineral density (ID 1655) and reduction of vasomotor symptoms associated with menopause (ID 1654, 1704, 2140, 3093, 3154, 3590) (further assessment) pursuant to Article 13(1) of Regulation (EC) No 1924/2006. EFSA Journal  2012;10(8):2847. [36 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2012.2847.

2. EFSA ANS Panel (EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food), 2015. Scientific opinion on the risk assessment for peri- and post-menopausal women taking food supplements containing isolated isoflavones. EFSA Journal 2015;13(10):4246, 342 pp. doi:10.2903/j.efsa.2015.4246

3. Phenol Explorer. Comprehensive database on polyphenol content in foods. Dostopno na: http://phenol-explorer.eu/.  

4. JAZMP. 2014. Strokovno mnenje glede največjega odmerka izoflavonov v izdelkih, ki niso opredeljeni kot zdravila. 2 str. Pridobljeno 21.6.2018 s spletne strani: http://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/SRZH/Opredelitev_izdelkov/izoflavoni.pdf

5. Lekarnar. Pridobljeno 27.6.2018 s spletne strani: https://www.lekarnar.com/izdelki?utf8=%E2%9C%93&button=&keywords=izoflavon

6. USDA Database. https://data.nal.usda.gov/dataset/usda-database-isoflavone-content-selected-foods-release-20.

7. VKM. (2017) Risk assessment of "other substances" – Isoflavones from soy. Opinion of the Panel on Food Additives, Flavourings, Processing Aids, Materials in Contact with Food and Cosmetics of the Norwegian Scientific Committee for Food Safety, ISBN: 978-82  -8259-271-0, Oslo, Norway.