Z znanjem do boljšega zdravja

Ebola

Za ebolo je v letu 2015 v zahodnih afriških državah (Sierra Leone, Liberija, Gvineja) zbolelo več tisoč ljudi in skoraj polovica zbolelih je umrla. Vzroki za širjenje bolezni v teh državah so predvsem neustrezne higienske razmere in pomanjkljiva zdravstvena oskrba. Zaradi neustreznih razmer je na teh območjih zbolelo tudi veliko zdravstvenih delavcev. Zadnja obvestila Svetovne zdravstvene organizacije ugotavljajo, da Sierra Leona država, kjer ni več ebole. 

O bolezni

Povzročitelj

Ebola, poznana kot virusna hemoragična mrzlica, je posledica okužbe z virusom ebole, ki spada v družino Filoviridae. Izbruh ebole se je prvič istočasno pojavil leta 1976 v Sudanu in Demokratični republiki Kongo. V Kongu je bil izbruh v vasi, ki se nahaja v bližini reke Ebola, po kateri je bolezen dobila ime. Bolezen se od takrat občasno pojavlja v različnih državah Afrike. O potrjenih primerih ebole so poročali s predela saharske Afrike, iz Demokratične republike Kongo, Gabona, Sudana, Ugande in Konga. Od marca 2014 o primerih in smrtih zaradi ebole poročajo iz držav zahodne Afrike - Gvineje, Liberije, Sierra Leone, Malija.

Inkubacijska doba

Traja od 2 do 21 dni, v povprečju od 8 do10 dni.

Bolezenski znaki

Ebola je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Za bolezen je značilna povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah in drugi nespecifični simptomi. Pozneje imajo lahko nekateri bolniki obilne notranje in zunanje krvavitve ter večorgansko odpoved.

Sum na ebolo

Pri postavitvi suma na to bolezen je pomemben podatek, da se je oseba nahajala na ogroženem območju in da ima značilne klinične simptome in znake.

Način prenosa

Ebola se med ljudmi prenaša preko stika s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami in izločki, bolnika ali okuženih živali. Za naravne gostitelje virusa ebole se smatrajo rastlinojedi netopirji, ki prenašajo okužbo na divje živali, predvsem primate. Okužba se na človeka prenese preko stika z mrtvimi ali bolnimi divjimi živalmi (šimpanzi, gorile, opice ...). Med ljudmi se okužba prenaša z neposrednim stikom (skozi poškodovano kožo ali sluznico) s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami bolnikov ali z neposrednim stikom s predmeti, ki so onesnaženi s temi izločki.

Virus ebole se ne prenaša z običajnimi stiki. Z virusom ebole se ne moremo okužiti prek stika z denarjem ali kopanjem v bazenu. Komarji ne prenašajo virusa Ebole.

Virus se uniči z milom, belilom, izpostavljenostjo soncu, visoko temperaturo ali sušenjem. Pranje oblačil, onesnaženih s telesnimi tekočinami ali izločki, v pralnem stroju uniči virus. Virus ebole preživi le kratek čas na površinah, ki so izpostavljene soncu ali se posušijo. Dlje časa lahko virus preživi na oblačilih ali materialih, na katerih so madeži krvi ali drugih telesnih tekočin ali izločkov Človek je kužen ob pojavu bolezenskih znakov. Kužni so tudi posmrtni ostanki. Najbolj ogroženi so zdravstveni delavci, ki negujejo in zdravijo bolnike ter družinski člani, ki bivajo skupaj z bolnikom.

Diagnoza

Diagnozo potrdimo z laboratorijsko preiskavo krvi, s katero dokazujemo prisotnost virusa ali protiteles.

Zdravljenje

Pri ravnanju z bolnikom je potrebno preprečiti širjenje okužbe. Izjemno pomembno je, da je bolnik izoliran in da je z ustrezno osebno varovalno opremo in pravilnim postopkom dela zaščiteno zdravstveno osebje, da se prepreči širjenje okužbe. Specifičnega zdravila za bolezen ni, zdravimo simptome in vzdržujemo telesne funkcije.

Kako obstojen je virus ebole? Kaj ga uniči?

Virus ebole lahko v tekoči in suhi snovi preživi več dni. V zunanjem okolju preživi do 90 minut. Uniči ga segrevanje pri 60°C eno uro ali pri 100°C pet minut, prav tako ga uničijo razkužila, npr. natrijev hipoklorit in ultravijolično ter gama sevanje. Zamrzovanje in hlajenje virusa ne uničita.

Dodatne informacije o virusu na spletnih straneh ECDC in SZO:

Kje v naravi je rezervoar ebole?

Naravni rezervoar virusa so nekatere vrste netopirjev iz družine Pteropodidae v Centralni in Zahodni Afriki. Virus ebole je bil odkrit tudi pri opicah in gozdnih antilopah; prenos okužbe na človeka je z neposrednim stikom s temi divjimi živalmi, z njihovim mesom in z obiskom jam, v katerih netopirji živijo.

Kakšno je tveganje za okužbo pri rokovanju in poljubljanju?

SZO, CDC in organizacija Zdravniki brez meja v kontekstu izbruha ebole javnosti prizadetih držav niso posredovale priporočil v smislu izogibanja rokovanja ali poljubljanja. Liberija je kot previdnostni ukrep javnosti priporočila druge načine pozdravljanja, izogibanje rokovanju na lokalnem prizadetem območju je bilo priporočeno tudi v prejšnjih izbruhih ebole. V zadnji hitri oceni tveganja ECDC je kot splošni previdnostni ukrep priporočeno redno umivanje rok z milom in tekočo vodo. Rokovanju in poljubljanju pa se je vsekakor potrebno izogniti pri osebi, ki ima simptome/znake.

Kakšna je smrtnost za ebolo? Ali se pojavljajo kakšni dolgoročni zapleti po preboleli okužbi?

Smrtnost zbolelih za ebolo se v sedanjem izbruhu giblje med 45 in 70 %, v povprečju je 60 %. V preteklih izbruhih je smrtnost dosegala celo 90 %. Pri nekaterih bolnikih, ki so preživeli bolezen, so se pojavili dolgoročni zapleti, npr. težave s sklepi in mišicami, vidom, trajne poškodbe možgan, motnje v delovanju ledvic in jeter ter srčnožilnega sistema.

Kako ebolo zdravimo? Kako daleč je razvoj zdravila za ali cepiva proti eboli?

Varnost in učinkovitost zdravil in cepiv še testirata. SZO v sodelovanju z ustreznimi deležniki deluje v smeri pospešitve prepoznave, razvoja in odobritve vseh možnih načinov zdravljenja. Tudi Evropska agencija za zdravila (EMA) je pripravljena podpreti dostopnost kakršnegakoli učinkovitega in varnega zdravila. EMA spremlja dostopne informacije o poskusnih zdravilih za ebolo.

Več informacij na spletni strani Evropske agencije za zdravila: http://www.ema.europa.eu/ema/index.jsp?curl=pages/news_and_events/news/2014/09/news_detail_002176.jsp&mid=WC0b01ac058004d5c1

Kot možna terapija je bila prepoznana transfuzija krvi oz. krvnih pripravkov bolnikov, ki so ebolo preboleli. SZO prizadetim afriškim državam pomaga razvijati kapacitete za zbiranje krvi, pridobivanje plazme in zagotavljanje varnosti krvnih pripravkov.

Nekatera od možnih zdravil za ebolo so pokazala dobre rezultate v poskusih na opicah, prejemalo jih je tudi nekaj ljudi, vendar je bilo teh primerov premalo, da bi lahko presodili njihovo učinkovitost. Poskusna zdravila lahko razvrstimo v več skupin:

  • Kombinacija treh vrst monoklonskih protiteles, ki se vežejo na virus ebole in ga nevtralizirajo. V to skupino spada zdravilo Zmapp. Prejemala sta ga npr. ameriška zdravstvena delavca, ki sta se z ebolo okužila v Liberiji. Humanitarna organizacija, za katero sta delala, se je za zdravljenje dogovorila s proizvajalcem tega zdravila. Zmapp še ni odobren za zdravljenje ebole in trenutno zdravilo sploh ni na voljo za nabavo (ni zalog), postopek izdelave tega zdravila je dolg, njegovo učinkovitost pa bo treba natančno preučiti.
  • Zdravila na osnovi RNA molekule preprečijo razmnoževanje virusa.
  • Nekatere majhne protivirusne molekule, npr. favipiravir in druga zdravila, ki se uporabljajo za virusne okužbe.
  • Nekatera zdravila, ki so odobrena za zdravljenje drugih bolezenskih stanj in so v laboratorijskih modelih delovala proti eboli.

VSVΔG-ZEBOV in cAd3-EBO Z sta poskusni cepivi, izdelani tako, da gen za površinsko beljakovino virusa ebole vstavijo v nekatere druge, za ljudi nenevarne viruse. Zaradi vstavljenega gena ebole vzpodbudita imunski odziv proti njej. Cepivi sta se izkazali kot varni in učinkoviti v poskusih na živalih. Raziskave, ki bodo določile varnost in učinkovitost teh dveh cepiv pri ljudeh (zdravih odraslih), že potekajo v ZDA, kmalu pa se bodo začele tudi v Afriki in Evropi.

Standadno zdravljenje je simptomatsko oz. podporno, ukrepi za ustavitev širjenja izbruha pa so klasični epidemiološki. Simptomatsko oz. podporno zdravljenje pomeni predvsem dajanje infuzij tekočin, urejanje koncentracij elektrolitov (soli) v krvi, vzdrževanje preskrbe s kisikom, vzdrževanje primernega krvnega tlaka in zdravljenje drugih okužb. Zgodnje in kakovostno podporno zdravljenje poveča možnost za okrevanje, ki pa je odvisno tudi od bolnikovega imunskega odziva.

Klasični epidemiološki ukrepi za ustavitev širjenja izbruha so naglo prepoznavanje zbolelih za ebolo, zaradi njihove stroge izolacije v času zdravljenja; preprečevanje širjenja okužbe pri diagnostiki, zdravljenju in negi z doslednim upoštevanjem postopkov za preprečevanje prenosa okužbe v zdravstvenih ustanovah, vključno s pravilno uporabo osebne varovalne opreme. Za preprečevanje nadaljnjega širjenja je zelo pomembno iskanje oseb, ki so bile v stiku z bolniki in spremljanje njihovega zdravstvenga stanja, da se pravočasno izolirajo v primeru pojava bolezenskih znakov.

Priporočila za potnike

Priporočila za potnike, ki potujejo v Gvinejo, Liberijo in Sierra Leone ali druga območja, kjer poteka prenos ebole ali se od tam vračajo

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prebivalcem Slovenije odsvetuje nenujna potovanja v predele, kjer je izbruh ebole (Gvinejo, Liberijo in Sierra Leone). Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in pomanjkanja zdravstvenega osebja bi lahko imeli težave z dostopnostjo do zdravstvenih storitev tudi v drugih delih teh držav.

Za varovanje pred okužbo z virusom ebole se priporočajo splošni higienski ukrepi, ki tudi sicer veljajo za potovanja po svetu, kot so izogibanje stikom z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi, izogibanje uživanju mesa divjih živali, obvezno pranje in lupljenje sadja pred zaužitjem, redno umivanje rok in zaščiteni spolni odnosi. Predvsem pa je za preprečevanje okužbe pomembno izogibanje stikom z bolniki in umrlimi za ebolo ter stikom s krvjo in telesnimi izločki bolnikov.

Potnikom svetujemo naj:

  • se izogibajo krajem, kjer poteka izbruh bolezni,
  • se izogibajo neposrednim stikom z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi,uživanju mesa divjih živali,
  • operejo in olupijo sadje in zelenjavo pred zaužitjem,
  • poskrbijo za zaščiten spolni odnos,
  • redno umivajo roke z milom ali uporabijo razkužilo,
  • se izogibajo stikom z bolniki ter stikom s krvjo in telesnimi izločki bolnikov ali umrlih
  • se izogibajo stikom s predmeti, za katere je možno, da so onesnaženi s telesnimi tekočinami ali izločki bolnikov ali umrlih,
  • se izogibajo okolju, ki je poseljeno z netopirji, npr. jamam, rudnikom in zakloniščem,
  • se vnaprej pozanimajo o ustrezni zdravstveni ustanovi na teh območjih in si uredijo zavarovanje, ki jim v primeru bolezni ali poškodbe krije evakuacijo s prizadetih območij v spremstvu zdravstvenega osebja.

Potnikom, ki se vrnejo v domovino iz prizadetih držav in so bili na potovanju izpostavljeni okužbi, to je neposrednemu stiku s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami/izločki zbolelih ali umrlih za ebolo, vključno z nezaščitenimi spolnimi odnosi z bolnikom (tudi če je že okreval) ter z divjimi živalmi ali njihovim mesom svetujemo naj:

bodo ob vrnitvi domov še 21 dni od zadnje izpostavljenosti okužbi pozorni na morebiten pojav za ebolo značilnih bolezenskih znakov,
v primeru, da se pojavijo bolezenski znaki, ostanejo doma, omejijo stike z drugimi ljudmi in pokličejo epidemiologa ter upoštevajo njegova navodila.

Ali bomo potnike, ki pripotujejo iz prizadetih zahodnoafriških držav, ob vstopu v Slovenijo pregledovali?

Ni potrebe, da bi se vse potnike, ki se vračajo iz prizadetih držav, na vstopnih točkah v Slovenijo posebej pregledovalo. SZO državam, v katerih se ne širi bolezen oz. ne mejijo na prizadete države priporoča ustrezno obravnavo na letališčih ali glavnih mejnih prehodih zgolj za tiste potnike iz prizadetih območij, ki imajo nepojasnjeno vročinsko bolezen. Zelo malo verjetno je, da bi na ta način odkrili okuženo osebo, ki bi se vrnila v času inkubacijske dobe (2-21 dni), začetni simptomi okužbe pa so zelo nespecifični in bi jih lahko pripisali tudi drugim boleznim.

ECDC omenja, da naj o pregledovanju na vstopnih točkah (»entry screening«) razmislijo le letališča, ki imajo direktne povezave z letališči prizadetih držav. Na NIJZ smo se povezali z mednarodnim letališčem Ljubljana, letalskim prevoznikom Adrio Airways in Luko Koper ter izdelali ustrezne algoritme za primer, da na krovu zboli potnik, ki je v zadnjih 3 tednih potoval na prizadeta območja. O algoritmu je obveščeno tudi mariborsko letališče, ki bo v primeru takega potnika na krovu let preusmerilo na edino slogesmko mednarodno letališče z zmogljivostmi v skaldu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom.

Ali potnike pregledujejo na vstopnih točkah v druge države?

ECDC je objavil poročilo o ukrepih pregledovanja potnikov na izstopnih in vstopnih točkah na povezavi: http://ecdc.europa.eu/en/publications/Publications/Ebola-outbreak-technicalreport-exit-entry-screening-13Oct2014.pdf

Kakšno je tveganje, da se okužim v EU?

Verjetnost, da se bo potnik, okužen z ebolo, vrnil v Evropo bolan ali preden zboli, je majhna, a je ne moremo izključiti. Oseba, okužena z ebolo, bi lahko prišla v Evropo z direktnim ali indirektnim letom, s potniško ali tovorno ladjo.

V primeru, da se oseba, okužena z ebolo, vrne v času inkubacijske dobe, ko še nima simptomov/znakov bolezni, je ni mogoče odkriti s pregledovanjem na izstopnih točkah iz prizadetih držav niti na vstopnih točkah v druge države. Ko ta oseba zboli, obstaja tveganje za nadaljnji prenos bolezni zlasti za družinske člane obolele osebe in zdravstveno osebje, ki zanjo skrbi. V primeru, da oseba zboli med vračanjem v Evropo, bo taka oseba prepoznana, zdravstvena služba pa jo bo izolirala in tako preprečila nadaljnji prenos okužbe. Tudi pri nas imamo izdelane algoritme ukrepanja za primer potnika, ki na krovu ladje ali letala zboli s simptomi/znaki, ki bi lahko kazali na ebolo.

Tveganje za prenos ebole znotraj Evropske unije je odvisno od zgodnjega odkrivanja primerov ebole, vnešenih v Evropo iz prizadetih držav Zahodne Afrike. Bolnik je najbolj kužen, ko je “virusno breme”, tj. količina virusa v njegovih telesnih tekočinah največje, kar je skoraj vedno v času tik pred in tik po bolnikovi smrti. Ko se primer bolezni odkrije in se vzpostavijo ustrezni ukrepi za obvladovanje okužbe, postane tveganje za prenos majhno. Skrajšati čas od začetka simptomov do odkritja bolezni je torej nujno za zmanjševanje tveganja nadaljnjega prenosa bolezni.

Katere aktivnosti tečejo v prizadetih državah, da bi preprečili vkrcanje bolnih potnikov?

Na mednarodnih letališčih, pristaniščih in glavnih mejnih prehodih prizadetih držav (izstopnih točkah) po priporočilih SZO od 8. avgusta 2014 pregledujejo vse potnike

Osebi, za katero se ugotovijo znaki ebole, se ne dovoli potovati (razen če gre za dogovorjeno zdravstveno evakuacijo), dokler ni diagnostični test za virus Ebole vsaj dvakrat negativen v presledku vsaj 48 ur. Prav tako se vsaj 21 dni ne dovoli potovati ljudem, ki so bili v tesnem stiku z bolnikom z Ebolo in se jih na območju prizadete države v tem času spremlja glede pojava znakov bolezni.

Kaj se bi zgodilo, če bi za ebolo v zahodni Afriki zbolel slovenski državljan?

Ministrstvo za zunanje zadeve ima podatke o slovenskih državljanih na prizadetih območjih in za zdaj nihče od njih ni ogrožen zaradi ebole.

Slovenija se v okviru Odbora za zdravstveno varnost EU dogovarja z ostalimi članicami EU o medsebojni pomoči pri dostopu do ustreznih laboratorijskih, bolnišničnih, prevoznih in reševalnih zmogljivosti ter do strokovnega znanja. Pogovori potekajo predvsem o organizaciji evakuacije državljanov EU, ki zbolijo za ebolo v prizadetih državah.

EPIDEMIOLOŠKA SITUACIJA V SVETU

Epidemološka situacija v svetu in odzivi držav

Emergency Committee pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) je v začetku avgusta 2014 podal oceno glede izbruha ebole v zahodnoafriških državah, na podlagi katerih je direktorica SZO razglasila, da izbruh ebole predstavlja tveganje za javno zdravje mednarodnega pomena, ki zahteva usklajen mednarodni odziv.

Slovenija sodi v skupino držav, kjer je nevarnost za pojav ebole izjemno majhna, vendar pa je vsekakor nujna ustrezna pripravljenost za naglo in ustrezno odzivanje ob morebitnem vnosu bolezni.

V Sloveniji smo pripravljeni na zgodnje odkrivanje, preiskovanje in zdravljenje zbolelih za ebolo. Na morebiten vnos se morajo pripraviti inštitucije javnega zdravja, zdravstveni zavodi na vseh ravneh, vstopna mesta kot sta mednarodno letališče in pristanišče, policija, carina.

Kje lahko spremljam, katera območja so prizadeta zaradi izbruha ebole?

Osveženi podatki o prizadetih območjih so na voljo na spletni strani Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC):

Zadnji podatki o številu primerov so prav tako dostopni na spletni strani SZO in ECDC (podatki se redno posodabljajo):

Kako se na izbruh ebole v Zahodni Afriki odziva Evropa?

Evropski svet je 30. avgusta 2014 poudaril pomen koordinirane pomoči mednarodne skupnosti prizadetim državam, nevladnim organizacijam in SZO pri hitrem in učinkovitem spopadanju z izbruhom. Svet je pozval k povečani koordinaciji pomoči držav članic in celovitemu odzivu EU.

Evropska Komisija je prizadetim državam namenila pomoč za mednarodne aktivnosti Združenih narodov in SZO, nevladne organizacije na terenu, humanitaren odgovor na situacijo in podporo Afriške Unije, mobilne laboratorije, krepitev delovanja javnih služb, ojačitev zdravstvenih sistemov in vzdrževanje makroekonomske stabilnosti.

Povezava na Urad Evropske komisije za humanitarno pomoč (European Commission's Humanitarian Aid and Civil Protection department, ECHO): http://ec.europa.eu/echo/en/where/africa/west-africa

Kako so evropske države pripravljene na obravnavo bolnika z ebolo?

Analiza podatkov, ki so jih države članice EU poslale ECDC, kaže, da je večina članic dobro pripravljena na vnos ebole v državo. Vse države članice so odgovorile, da imajo vzpostavljene vse mehanizme, potrebne za odgovor na ta dogodek.

Medicinska evakuacija državljanov EU iz prizadetih držav Zahodne Afrike in zdravljenje državljanov EU v prizadetih državah sta najbolj pereči vprašanji. Evropska Komisija dopolnjuje obstoječe sisteme evakuacije na nacionalni ravni nekaterih članic in na ravni SZO.

Odbor za zdravstveno varnost koordinira pripravljenost znotraj EU. Države članice bodo znotraj tega Odbora na podlagi posameznega primera preučile prošnje za pomoč drugih držav članic (v smislu

Kaj lahko storimo, da se izognemo vnosu ebole v Evropo in nadaljnjemu prenosu okužbe znotraj Evropske unije?

Za preprečevanje vnosa primerov v EU se morajo upoštevati priporočila SZO, izdana ob razglasitvi, da izbruh ebola virusne bolezni predstavlja tveganje za javno zdravje mednarodnega pomena, ki zahteva usklajen mednarodni odziv.

Za zmanjševanje širjenja okužbe v primeru vnosa v EU so na voljo ukrepi kot so izolacija in zdravljenje bolnikov, iskanje in spremljanje oseb, ki so bile v stiku z bolnikom, izobraževanje in urjenje zdravstvene službe za preprečevanje širjenja znotraj zdravstvenih ustanov, podpora zdravstvene službe z orodji, ki bodo omogočila prepoznavanje in obravnavo bolnika z verjetno ebolo ter obveščanje potnikov, ki se vračajo iz prizadetih držav.

Zakaj Evropa ne ustavi zračnega/pomorskega prometa v in iz prizadetih držav?

SZO ne priporoča omejitev prometa in trgovanja s prizadetimi državami. Promet v in iz prizadetih držav zagotavlja, da lokalno prebivalstvo ni izolirano in da npr. hrana še vedno prispe do njih. Prav tako je pomembno, da imajo humanitarni/zdravstveni delavci dostop do prizadetih območij, ljudje, , ki se z ebolo v prizadetih državah okužijo, pa so lahko evakuirani.

Možnost, da bo nekdo zbolel na krovu letala, je majhna. Tveganje za sopotnike na letalu je majhno, saj ni dokazano, da bi se ebola prenašala po zraku.

Smernice Mednarodnega združenja za zračni transport (angl. kratica IATA), Mednarodni zdravstveni pravilnik (MZP) in pravila Mednarodne organizacije za civilno letalstvo določajo podrobna pravila, kako na krovu letala ravnati z osebo, za katero obstaja sum, da ima ebolo. Informacijo o tem je treba takoj poslati organu, pristojnemu za letališče. Več na povezavi: http://www.icao.int/safety/aviation-medicine/Pages/guidelines.aspx

Evropska komisija v okviru Oddelka za krizno usklajevanje v evropskem letalstvu v tesnem sodelovanju z IATA in Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo deluje v smeri lažjega sledenja kontaktom zbolelim za ebolo. Letalske družbe, ki organizirajo lete v prizadete države, morajo zagotoviti vse potrebno, da bo možno popolno sledenje kontaktov in hraniti evidence o potnikih vsaj 21 dni, kolikor traja najdaljša inkubacijska doba bolezni.

Za zdravstvene delavce

Ministrstvo za zdravje je določilo, da se bodo zboleli zdravili le v UKC Ljubljana na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja in da bodo laboratorijsko diagnostiko opravljali na Medicinski fakulteti v Ljubljani na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.

Zdravniki v Sloveniji so seznanjeni s kriteriji za postavitev suma na ebolo in da se povežejo z epidemiologom, ki v kolikor oceni, da je sum utemeljen, pokliče ustrezno usposobljeno reševalno postajo in Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Vzorce, odvzete pri bolniku bo pregledal Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in sum na ebolo potrdil ali ovrgel. Bolnik bo zdravljen v strogi kotaktni izolaciji in z upoštevanjem vseh ukrepov za ustavitev prenosa okužbe.

O bolezni se nenehno pridobivajo nove informacije in tudi niva spoznanja zato se bodo priporočila, ki so jih prejeli zdravstveni delavci, po potrebi posodabljala.

Navodila za izvajalce zdravstvene dejavnosti so dostopna na spletni povezavi Ministrstva za zdravje: http://www.mz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/670/6859/7b29c4b35a8fd0f996e5606d80f0f541/

Učbenik Hemoragična mrzlica ebola - pripravljenost in odzivanje v Sloveniji je dostopen na naslednji povezavi.

 

VSTOPNE TOČKE V DRŽAVO

Vstopne točke za državo - mednarodno letališče in pristanišče

Zaradi izpolnjevanja obveznosti Mednarodnega zdravsvenega pravilnika in Odločbe Evropske komisije o čezmejnih nevarnostih za zdravje prebivalstva smo na vstopnih mestih v državo kot sta mednarodno letališče Ljubljana in mednarodno pristanišče Koper preverili zmogljivosti in okrepili pripravljenost na morebitnega potnika s sumom na ebolo. Posodobljene so Smernice za ukrepanje v primeru potnika z znaki ebole in njegovimi kontakti.

V kolikor bi potnik med poletom ali plovbo zbolel z vročino, glavobolom ali krvavitvami in prihaja z območja, kjer je izbruh ebole ali pa se je tam zadrževal v zadnjih treh tednih, imajo prevozniki natančna navodila, katere ukrepe morajo izvesti. Navodila zajemajo ravnanje osebja in obveščanje pristojne letališke oziroma pristaniške službe ter zdravstvene službe in protokol, na podlagi katerega bi takšnega potnika z določenim reševalnim vozilom prepeljali na zdravljenje na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana. Potnike brez znakov bolezni, bi obravnaval epidemiolog in jim glede na stopnjo tveganja zaradi njihove izpostavljenosti, podal natančna navodila za ravnanje.

Potniki, ki bi bili izpostavljeni okužbi zaradi tesnega stika z bolnikom z ebolo, bi prejeli navodilo, da opazujejo svoje zdravstveno stanje 21 dni od zadnje izpostavljenosti in nemudoma kontaktirajo epidemiologa v primeru pojava bolezenskih znakov.

Kakšno je tveganje za osebje, ki na letališčih rokuje s prtljago?

To tveganje je zelo omejeno, saj lahko prtljago okužijo le bolniki s hudimi simptomi; takim bolnikom pa vkrcanje na letalo preprečijo, saj jih pred odhodom pregledajo na izstopnih točkah prizadetega območja. Če se prisotnost takega bolnika odkrije med letom, se vnaprej obvesti ciljno letališče. Za rokovanje z bolnikovo prtljago imajo službe izdelane ustrezne postopke.

CARINA, POLICIJA, AZILNI DOM
Pripravljena so tudi usklajena navodila za policijo, carino in azilni dom. V kolikor bi policist, carinik ali uslužbenec azilnega doma obravnaval ilegalnega prebežnika ali drugo osebo v postopku, ki bi bila videti bolna in se je v zadnjih treh tednih zadrževala na območju, kjer poteka izbruh ebole, bo uslužbenec osebo osamil in takoj poklical epidemiologa NIJZ v pripravljenosti.

Policija, carina in azilni dom so prejeli tudi priporočilo za pravilno uporabo osebne varovalne opreme.

Spremljanje kontaktov

ORGANIZACIJA EPIDEMIOLOŠKE SLUŽBE (IHR, EWRS)

Na NIJZ pozorno spremljamo potek izbruha ebole ter priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) za pripravo učinkovitih ukrepov proti eboli.

Kako bi spremljali osebe, ki bi bile v stiku z bolnikom z ebolo, da se okužba ne bi širila naprej?

O eboli morajo zdravniki po Zakonu o nalezljivih boleznih takoj sporočiti Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, ki ima vzpostavljeno neprekinjeno (24ur/7dni) pripravljenost epidemiologa. Epidemiolog presodi o utemeljenosti suma na ebolo, pokliče reševalno službo in UKC Ljubljana Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja, nato se posveti osebam, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom, pri katerem obstaja utemeljen sum na ebolo. Ni nujno, da oseba, ki je bila v stiku z bolnikom, z njegovimi telesnimi tekočinami ali izločki tudi zboli. Vsekakor pa epidemiolog naroči, da oseba spremlja svoje zdravstveno stanje v obdobju 21 dni od zadnjega tesnega stika z bolnikom in se v primeru pojava bolezenskih znakov nemudoma izolira, pokliče epidemiologa in upošteva navodila. Ker ni dokazov, da se bolezen prenaša preden se pojavijo bolezenski znaki, za osebe, ki so bile v stiku z bolnikom, do pojava simptomov, ni omejtev gibanja.