Vitamin D je topen v maščobi in se nahaja v dveh oblikah, kot vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol). Vitamin D2 je v rastlinskih živilih, medtem ko obliko vitamina D3 zasledimo v živilih živalskega izvora. Vitamin D3 se lahko ob sončni svetlobi pod vplivom UVB žarkov tvori tudi v koži. Vitamin D ima velik pomen pri uravnavanju metabolizma kalcija, ki je pomemben pri vzdrževanju zdravja kosti in mišic.

Absorpcija vitamina D

Vitamin D  ima  posebno mesto  med  vitamini,  saj poleg  virov v  prehrani, nastaja  tudi endogeno v telesu s pomočjo sončne svetlobe.  Naše telo samo tvori dovolj vitamina D, če nekajkrat na teden po približno 15 minut soncu izpostavljamo obraz, roke in dekolte ali druge dele kože. Pomembno je, da smo neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in da ne uporabljamo krem za sončenje. Po nekajminutnem sončenju uporabimo zaščitno kremo in oblačila ali se prestavimo v senco. Ljudje, ki veliko časa preživijo v zaprtih prostorih ali živijo na severnih zemljepisnih širinah, si dovolj vitamina D lahko zagotovijo le z ustrezno prehrano ali z jemanjem vitaminskih prehranskih dopolnil. Naravni viri vitamina D so ribje olje, sardine, losos, tuna, jajčni rumenjak, mleko in mlečni izdelki.

Pomen vitamina D v telesu

Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in fosfatov in je nujno potreben za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob. Prav tako prispeva k delovanju mišic  in ima vlogo pri delitvi celic. V zadnjem času se krepijo dokazi,  da  ima  vitamin  D lahko še druge pomembne funkcije kot  sta  npr. vloga  pri regulaciji imunskega sistema in vloga pri preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni.

Posledice in znaki pomanjkanja vitamina D

Do pomanjkanja pri zdravih otrocih, mladostnikih in odraslih  pride zaradi nezadostne izpostavljenosti sončnim žarkom ali zaradi prehrane, v kateri ni dovolj vitamina D. Pomanjkanje vitamina D se klinično pokaže z motnjami uravnavanja vsebnosti kalcija in fosfatov  (hipokalciemija, hipofosfatemija), ali splošno demineralizacijo kosti, bolečinami v kosteh, spontanimi frakturami in oslabelostjo mišic. Pri odraslih se te spremembe imenujejo osteomalacija. Nizka preskrba z vitaminom D prispeva k nastanku osteoporoze v starosti. Za optimalen učinek vitamina D je potreben ustrezen vnos kalcija in velja tudi obratno.

Pri otrocih se lahko pojavijo zaostanek v rasti in deformacije skeleta, zlasti dolgih kosti, oziroma rahitis. Zato dojenčki dobivajo kapljice z D vitaminom, saj vsebnost vitamina D v materinem melku ne zadošča za pokrivanje potreb. Pomanjkanje  vitamina D pri nosečnicah je povezano s povečanim tveganjem za pojav povišanega krvnega tlaka in pojavom beljakovin v urinu v nosečnosti ter nosečniške sladkorne  bolezni.

V starosti je sposobnost za tvorjenje vitamina D v koži v primerjavi z mladimi odraslimi občutno zmanjšana. Če se temu pridruži še omejeno zadrževanje na prostem, kar se pogosto dogaja, potem je smiselno uživanje prehranskih dopolnil z vitaminom D v zmernih odmerkih.

Stanje vitamina D v organizmu se najlažje ugotovi na podlagi koncentracije 25-hidroksi vitamina D v krvni plazmi, take preiskave se že izvajajo v biokemijskih laboratorijih.

Tveganja za zdravje ob prekomernem vnosu vitamina D

Znaki prekomernega vnosa vitamina D so: zmanjšan tek, slabost, bruhanje, žeja, pogosto uriniranje, občutek utrujenosti, zmedenosti, nervoze in visok krvni tlak. Prekomerni  vnos  vitamina D ni možen s  prekomerno  izpostavljenostjo soncu, možen pa je z vnosom prehranskih dopolnil z visokimi odmerki vitamina D.