Z znanjem do boljšega zdravja

Analize spolnega vedenja, poučenosti, stališč in zdravja v zvezi s spolnostjo prebivalcev Slovenije - V3-1716

Nacionalna raziskava življenjskega sloga, stališč, zdravja in spolnosti (ŽSSZS 2)

Trajanje projekta: 1.4.2018 - 31.3.2021

Projekt financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za zdravje RS.

Ciljni raziskovalni projekt vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Vodja projekta je dr. Irena Klavs

Člani projektne skupine – Povezava SICRIS:

Povezava na SICRIS podatke za projektno skupino

 

Opis projekta:

Faze projekta in njihova realizacija:

DELOVNI SVEŽENJ 1: GARP in GAM kazalniki

1.1. Pregled literature;

1.2. Priprava strategije analiz;

1.3. Analize podatkov;

1.4. Priprava poročila ali članka za objavo v vrstniško recenzirani reviji.

V skladu z UNAIDS metodologijo bomo pripravili ocene za naslednje GARP in/ali GAM kazalnike za splošno prebivalstvo Slovenije:

· delež mladih žensk in moških, starih 18 do 24 let, ki pravilno navedejo oba načina za preprečevanje spolnega prenosa okužbe s HIV in zavrnejo glavne zmote glede načina prenosa okužbe s HIV;

· delež mladih žensk in moških, starih 18 do 24 let, ki so imeli prvi spolni odnos pred dopolnjenim 15. letom starosti; · delež žensk in moških, starih 18 do 49 let, ki so imeli v zadnjih 12 mesecih spolne  odnose z več kot enim partnerjem;

· delež žensk in moških, starih 18 do 49 let, ki so imeli v zadnjih 12 mesecih spolne odnose z več kot enim partnerjem in so med zadnjim spolnim odnosom uporabili kondom;

· delež žensk in moških, starih 18 do 49 let, ki so imeli v zadnjih 12 mesecih spolne odnose z vsaj enim partnerjem s katerim niso bili poročeni oziroma z njim niso živeli v skupnem gospodinjstvu, ki so med zadnjim spolnim odnosom s tem partnerjem uporabili kondom;

· delež žensk, starih 18 do 49 let, ki so ali so bile v zadnjih 12 mesecih poročene ali so živele s partnerjem v izven zakonski skupnosti, do katerih je bil intimni partner spolno nasilen.

 

DELOVNI SVEŽENJ 2: Spolno vedenje

2.1. Pregled literature;

2.2. Priprava strategije analiz;

2.3. Analize podatkov;

2.4. Priprava poročila ali članka oziroma člankov za objavo v vrstniško recenzirani reviji oziroma revijah.

Za moške in ženske, skupaj in za starostne skupine ali rojstne kohorte bomo opisali porazdelitev števila heteroseksualnih spolnih partnerjev v različnih obdobjih življenja: v zadnjem letu, v zadnjih petih letih, v vsem življenju. Ocenili bomo aritmetično sredino, mediano, 95. percentil za število heteroseksualnih spolnih partnerjev in navedli deleže tistih z različnim številom heteroseksualnih spolnih partnerjev, npr.: 0, 1, 2, 3-4, 5-9 in 10 ali več. Ocenili bomo deleže moških in žensk, skupaj in za različne starostne skupine ali rojstne kohorte z vsaj enim novim heteroseksualnim partnerjem v zadnjem letu, z vsaj eno vzporedno heteroseksualno partnersko zvezo v različnih obdobjih življenja, tistih, ki so v različnih obdobjih življenja plačali za heteroseksualni seks ali prejeli plačilo za heteroseksualni seks, tistih, ki so v različnih obdobjih življenja imeli heteroseksualne spolne partnerje tujce, tistih ki uporabljajo pornografijo, itd. Samo za ženske bomo opisali pogostost izpostavljenosti spolnemu nasilju moških. Ocenili bomo pogostost heteroseksualnih spolnih odnosov v zadnjem mesecu (aritmetično sredino, mediano, 90. percentil in navedli tudi deleže tistih z različnim številom heteroseksualnih spolnih odnosov, npr.: z 0, 1-4, 5-9 in z 10 ali več heteroseksualnih spolnih odnosov v zadnjem mesecu). Za moške in ženske, skupaj in za starostne skupine ali rojstne kohorte bomo opisali različne heteroseksualne spolne prakse (npr.: vaginalni, oralni, analni spolni odnosi), masturbacijo, uporabo kondoma in kontracepcije v različnih življenjskih obdobjih. Opisali bomo tudi kako oziroma kje ljudje srečajo oziroma spoznajo svoje spolne partnerje. Za moške in ženske, skupaj in za starostne skupine ali rojstne kohorte bomo opisali tudi pogostost homoseksualnih spolnih izkušenj, porazdelitev števila homosekualnih spolnih partnerjev v različnih obdobjih življenja in različne homoseksualne spolne prakse (npr.: oralni, analni spolni odnosi), ter samo za moške tudi pogostost uporabe kondoma. Posebno pozornost bomo namenili tudi starosti ob prvem heteroseksualnem spolnem odnosu, uporabi kondoma in kontracepcije ter ostalim okoliščinam prvega heteroseksualnega spolnega odnosa. Opisali bomo tudi povezanost uporabe kondoma ob prvem heteroseksualnem spolnem odnosu s kasnejšim bolj tveganim spolnim vedenjem v življenju in z različnimi neželenimi posledicami spolnosti kot so spolno prenesene okužbe in nenačrtovane nosečnosti. Nekatere rezultate bomo primerjali tudi z rezultati iz slovenske nacionalne raziskave ŽSSZS 1 iz leta 2000 in opisali spremembe v spolnem vedenju prebivalcev.

DELOVNI SVEŽENJ 3: Porazdelitev in determinante poročanih spolno prenesenih okužb

3.1. Pregled literature;

3.2. Priprava strategije analiz;

3.3. Analize podatkov;

3.4. Priprava poročila ali članka za objavo v vrstniško recenzirani reviji.

Za moške in ženske, skupaj in za starostne skupine ali rojstne kohorte bomo opisali porazdelitev števila različnih poročanih spolno prenesenih okužb v vsem življenju in v zadnjem letu ( za klamidijsko okužbo, gonorejo, okužbo s trihomonasom, genitalne bradavice, sifilis, genitalni herpes, sramne uši, hepatitis B, samo za moške za nespecifični uretritis in samo za ženske za vnetje v mali medenici in glivično vnetje nožnice). Za zadnjo obravnavano epizodo spolno prenesene okužbe bomo opisali tudi deleže zdravljenih pri različnih specialistih, podatke o obveščanju kontaktov in podatke o svetovanju za varnejšo spolnost. Opredelili bomo tudi različne dejavnike, ki so povezani z večjim obetom poročanja

spolno prenesenih okužb. Poleg tega bomo za moške in ženske, skupaj in za starostne skupine ali rojstne kohorte opisali tudi porazdelitev pogostosti poročanega diagnostičnega testiranja na okužbo s HIV.

DELOVNI SVEŽENJ 4: Poučenost o spolnosti in stališča v zvezi s spolnostjo

4.1. Pregled literature;

4.2. Priprava strategije analiz;

4.3. Analize podatkov;

4.4. Priprava poročila ali članka ali člankov za objavo v vrstniško recenzirani reviji ali revijah.

Za moške in ženske, skupaj in za starostne skupine ali rojstne kohorte bomo opisali porazdelitev različnih poročanih stališč o primerni starosti za prvi spolni odnos; o pomembnih stvareh za uspešen zakon (npr. zvestoba, dovolj veliki dohodki, vzajemno spoštovanje, enako versko prepričanje, srečno spolno življenje, medsebojna pomoč pri gospodinjskem delu, imeti otroke); o spolnih odnosih ženske in moškega pred poroko in s kom drugim poleg zakonca ali stalnega partnerja; o spolnem odnosu z nekom samo enkrat; o spolnih odnosih med dvema odraslima moškima ali ženskama; o umetni prekinitvi nosečnosti, itd. Posebno pozornost bomo namenili opisu stališč v zvezi z uporabo kondoma (npr. da je tisti, ki je predlagal njegovo uporabo odgovoren, da je uporaba kondoma povezana z manj

užitka pri spolnosti, z večjo sproščenostjo pri spolnosti, z manj romantičnosti, itd.) in poznavanju zaščitne vloge uporabe kondoma pred okužbo s HIV in drugimi spolno prenesenimi okužbami. Opisali bomo tudi porazdelitev stališč v zvezi z možnostjo posvojitve otrok za homoseksualne moške in homoseksualne ženske, možnostjo brezplačne umetne oploditve za samske ženske in stališč o tem ali bi morala biti vzgoja za zdravo spolnost del osnovnošolskega učnega načrta ter stališčem, da poučevanje o spolnosti mlade vzpodbuja k spolnosti. Poleg tega bomo statistično ovrednotili rezultate razvrstitve Slovencev glede na stališča o spolnem vedenju v smiselne skupine in opisali raznovrstnost spolne kulture pri nas ter razpravljali o družbenih dejavnikih, spolnem vedenju in praksah, ki so povezane z razvrstitvijo ljudi v smiselne skupine. Izvedli bomo analizo razvrščanja v skupine, z razvrstitvijo oseb, ki imajo enaka ali podobna stališča o partnerskih zvezah, homoseksualni spolnosti in splavu. S hierarhičnimi metodami združevanja v skupine oziroma z drevesom združevanja bomo pregledali razvrstitve v vsa možna števila skupin, kjer se kot primerne razvrstitve kažejo tri, štiri ali šest skupin. Z nehierarhičnimi metodami bomo podrobneje pregledali vsako razvrstitev v ta različna števila skupin in razvrstitve med seboj primerjali glede njihove optimalnosti. Rezultate bomo primerjali z rezultati podobnih analiz v prvi slovenski nacionalni raziskavi ŽSSZS, kjer so se za primerne izkazale skupine, ki smo jih poimenovali v tradicionalni smeri »konservativec« in »konvencionalnež«, v odnosni smeri skupina »za ljubezen« ter v rekreacijski smeri skupine »za izbiro«, »za življenje« in »liberalec«. Taka razvrstitev Slovencev glede na stališča o spolnosti bo pomemben korak v raziskovanju pluralnosti spolne kulture pri nas z uporabo multivariatnih statističnih metod.

 

Bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta: