Duševno zdravje

Ali prazniki povečujejo duševne stiske?

04. 03. 2015
Božični in novoletni prazniki so za mnoge najlepši čas v letu. V ospredju so druženje in zabava, še posebno se poudarja družinska povezanost. Žal je v času praznikov tudi zelo veliko ljudi osamljenih.

Zelo veliko je tistih, ki nimajo družine ali podporne socialne mreže in zato so njihove duševne stiske mnogo večje prav v tem času. Po statistkah vsak peti človek v nekem obdobju svojega življenja zapade v globjo stisko, depresijo, kar pride še bolj do izraza ob navideznem blišču praznikov. Dostikrat podobe zadovoljnih ljudi v predprazničnih oglaševanjih ustvarjajo iluzoren vtis, da težav ni.

V nekaterih primerih se občutki stiske stopnjujejo do brezupa, ki lahko predstavlja resno grožnjo duševnemu zdravju, zato je posledično tudi večja samomorilnost. Kar se tiče samomorov v decembru oziroma v prazničnih dneh, na Inštitutu za varovanje zdravja opažajo, da število le-teh od druge polovice leta proti decembru postopoma upada, potem pa se januarja začne postopoma povečevati, dokler aprila in maja ne doseže vrha. Krizni niso le prazniki, temveč vsak prosti čas, ki prinese pričakovanja, da bo nekaj drugače. To je provokacija za ljudi, ki imajo  težave. Seveda je ob praznikih več nevarnosti za ta dejanja, saj imamo več časa za razmišljanje, razočaranja pa so večja. Enako je denimo s ponedeljkom, ki pride po koncu tedna; takrat je število samomorov povečano. Največ samomorov je spomladi, ko je razlika med zadovoljstvom drugih ljudi in lastnim občutkom nesreče največja.

 V razvitih državah je pojav samomora med moškimi več kot 4-krat večji kot pri ženskah. Tudi v Sloveniji zdravstvene statistike zaznavajo večje tveganje za samomor med moškimi. Razmerje med moškimi in ženskami      umrlimi zaradi samomora je bilo v letu 2009 3,6:1.

 Slovenija se glede na mednarodno primerljive podatke o umrljivosti zaradi samomorov že več desetletij uvršča med bolj ogrožene države, in sicer med deset najbolj ogroženih evropskih držav. V zadnjih petdesetih letih  (1959–2009) je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 27.309 ljudi (21.067 moških in 6.266 žensk). 

 Kljub temu je spodbuden podatek, da umrljivost zaradi samomora pri nas v zadnjem desetletju nekoliko upada. Še vedno pa je tega preveč, zato bi moralo biti preprečevanje samomorov naloga celotne družbe, ki se je  moramo zavedati skozi vse leto. Pomembna je tudi vloga posameznika, da poišče ustrezno strokovno pomoč, če pri sebi ali pri komu od svojih bližnjih opazi znake stiske ali ima občutek, da iz situacije ne najde  izhoda. Pomembno je, da v času stiske nismo sami, da se v primeru stiske obrnemo na svojce ali prijatelje, svoje težave nekomu zaupamo. Pomoč je na voljo pri osebnem zdravniku, psihologu, psihiatru, v času akutne stiske pa tudi pri dežurni zdravniški službi ali na zaupnih telefonih za pomoč v stiski.

Nekaj kontaktnih podatkov kamor se lahko obrnete za pomoč v stiski:

  • 080 116 123  Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka) 24h na dan
  • 080 12 34  TOM, telefon otrok in mladostnikov (vsak dan med 12. in 22. uro) 
  • 080 11 55  SOS TELEFON za ženske, otroke in žrtve nasilja (delovnik med 12. in 22. uro) 
  • 01 520 99 00  KLIC V DUŠEVNI STISKI; vsako noč med 19. in 7. uro zjutraj
  • 080 21 33, 01/425 47 32 Zavod Emma - Center za pomoč žrtvam nasilja (vsak dan med 9. in 14. uro in 18. in 21. uro)
  • 112  Reševalna služba 


Zavedati se moramo, da je samomor oblika prezgodnje umrljivosti, ki se jo da preprečevati. Pri preprečevanju samomorov zelo pomembno vlogo odigrajo tudi mediji. Dejavnikov, ki vplivajo na samomor posameznika je več in so medsebojno prepleteni, zato mora biti poročanje o njih pretehtano. V primeru neprimernega načina poročanja o samomoru lahko pride do posnemanja učinka samomorilnega vedenja; na drugi strani lahko s primernim poročanjem prispevamo k preventivi, k preprečevanju oz. zmanjšanju posledic. 

Viri:
•  Priročnik Spregovorimo o samomoru in medijih, Preprečevanje samomora-Strokovne 
smernice za odgovorno novinarsko poročanje, Roškar s sodelavci, Ljubljana 2010
•  SURS