Prepovedane droge

26. junij - Mednarodni dan proti zlorabi in trgovanju s prepovedanimi drogami

26. 06. 2018
Letošnji mednarodni dan proti zlorabi in trgovanju s prepovedanimi drogami poteka pod sloganom »Prisluhnimo otrokom in mladostnikom – prvi korak k varnemu in zdravemu odraščanju«. S tem sloganom želi Organizacija združenih narodov poudariti pomen na znanstvenih osnovah temelječe preventive na področju preprečevanja uporabe drog, saj je le tovrstna preventiva učinkovita investicija v blagostanje otrok in mladostnikov, njihovih družin in skupnosti.

Nekateri mladostniki se s tveganimi vedenji, med katerimi je tudi uporaba psihoaktivnih snovi, srečajo že zelo zgodaj. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2014) je konopljo že uporabilo 21 % 15-letnikov, 3 % so jo uporabili že pri starosti 13 let ali prej. V Evropski raziskavi o alkoholu in drugih drogah (ESPAD 2011) pa je skoraj 10 % 15-16 let starih dijakov poročalo o uporabi več psihoaktivnih snovi; poleg tobaka, alkohola in konoplje tudi o uporabi drugih prepovedanih drog in zdravil brez recepta.

Družina je eden najpomembnejših varovalnih dejavnikov na področju preprečevanja uporabe drog in zasvojenosti, starši so namreč otrokovi prvi in najboljši učitelji. Strokovne sodelavke Centra za preprečevanje odvisnosti NIJZ OE Maribor zato svetujejo: »Pomembno je da starši z otrokom ohranjajo stik, veliko komunicirajo in poslušajo ter imajo dobre medsebojne odnose. Na ta način imajo več možnosti, da pri otroku ali mladostniku pravočasno opazijo spremembe, ki lahko ogrožajo njegovo varno odraščanje.«

Kot je pokazala raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2014), mladostniki v Sloveniji v splošnem odnos z družino ocenjujejo dobro, in sicer tako podporo družine kot kakovost pogovorov v družini. Večina (85 %) se jih z mamo lahko ali zelo lahko  pogovarja o stvareh, ki jih težijo, z očetom nekoliko manj (67 %).

Po besedah dr. Helene Jeriček Klanšček iz NIJZ mladostniki poleg razumevanja, poslušanja in naklonjenega odnosa potrebujejo tudi strukturo, pravila in pogovor o tem, katera vedenja so sprejemljiva in katera ne ter zakaj. »Od težav naj starši ne bežijo, saj lahko s tem pripomorejo k povečevanju mladostnikove stiske in utrjevanju nesprejemljivih in tveganih vedenj!« še poudarja dr. Helena Jeriček Klanšček. Kadar mladostniki menijo, da jim nezdrava vedenja in kršenje pravil ne bosta prinesli resnih posledic, se jih bodo verjetno tudi večkrat posluževali. Če starši sami ne vedo, kako se pogovarjati, reagirati ali kako pomagati otrokom in mladostnikom, se lahko po nasvet ali pomoč obrnejo na šolsko svetovalno službo, na svetovalne centre za otroke in mladostnike, na Center za preprečevanje odvisnosti NIJZ OE Maribor ali na nevladne organizacije. Na pojavnost tveganih vedenj namreč glede na raziskave vplivajo tudi nedosledno discipliniranje, pomanjkljiva pravila in neučinkovita in slaba komunikacija med mladimi in odraslimi. Po besedah strokovnih sodelavk Centra za preprečevanje odvisnosti NIJZ OE Maribor, se je treba zavedati, da je zdrav vzgojni odnos tisti, v katerem se otrok počuti varnega, ljubljenega in sprejetega, kjer pozna meje, ve kaj okolje od njega pričakuje in kaj zahteva.