Bolezni

17. maj: Svetovni dan hipertenzije

17. 05. 2017
Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek "tihi ubijalec", saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo, nezdravljena pa lahko povzroči zelo resne posledice, kot so srčni ali možganski infarkt ter odpoved srca in ledvic. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel, bolezen pa se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih. Ob svetovnem dnevu hipertenzije tako strokovnjaki opozarjajo na pomen ozaveščenosti o nevarnosti hipertenzije ter konstantnega spremljanja lastnih vrednosti krvnega tlaka.

Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen sodobnega človeka in dosega razsežnosti globalne epidemije. Svetovna liga za hipertenzijo je leta 2005 določila 17. maj za Svetovni dan hipertenzije. Slovenija se je gibanju, ki v obdobju 2013-2018 deluje s sloganom »Spoznaj svoje številke – Poznaj svoj krvni tlak«, priključila že na samem začetku. Cilj akcije je povečati zavedanje svetovne populacije o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka.

Letos se Slovenija svetovni akciji ozaveščanja o problematiki in resnosti posledic nezdravljene hipertenzije pridružuje z akcijo "Maj mesec meritev 2017", v okviru katere ves maj v zdravstvenih ustanovah in lekarnah po celotni Sloveniji potekajo brezplačne meritve krvnega tlaka. Z množico pridobljenih anonimnih podatkov želijo strokovnjaki predstaviti pomen poznavanja svojega krvnega tlaka in spodbuditi pristojne, da z ukrepi izboljšajo možnosti in lokalne razmere za dostopnost do preverjanja krvnega tlaka, da bi tako zmanjšali breme hipertenzije. Na spletni strani hipertenzija.org je udeležencem meritev na voljo tudi anonimni spletni vprašalnik, ki ga lahko izpolnijo in tako prispevajo k zbiranju podatkov in ozaveščanju o problematiki. V akciji ob Svetovnem dnevu hipertenzije 2017 v Sloveniji poleg Združenja za hipertenzijo sodelujejo Združenje zdravnikov družinske medicine, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Lekarniška zbornica Slovenije ter Univerzitetni klinični center Ljubljana.

Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti odrasel človek na svetu oz. 1,8 milijarde ljudi. Skrb vzbujajo tudi podatki, da se s povišanim krvnim tlakom danes sooča že skoraj 50 % odraslih Slovencev. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 % takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka.

Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre. Hipertenzija je sicer odgovorna za približno 9,4 milijonov smrti vsako leto, visok krvni tlak pa je vedno pogostejša težava tudi pri otrocih. V veliki meri se vzroke za hipertenzijo da razložiti z dejavniki okolja, kot so prevelika teža, pretiran vnos alkohola in kuhinjske soli in pomanjkanje telesne aktivnosti. Več vrst zdravil dokazano stroškovno učinkovito zniža krvni tlak, da preprečimo neželene srčno-žilne zaplete zvišanega krvnega tlaka. Čeprav so ta zdravila dosegljiva, globalni podatki nakazujejo, da se manj kot polovica ljudi, ki ima zvišan krvni tlak, tega tudi zaveda. Med tistimi, ki se zdravijo zaradi hipertenzije, jih ima manj kot tretjina urejen krvni tlak po sedaj veljavnih priporočilih ciljnih vrednosti.