Sporočila za javnost

Svetovni dan preprečevanja samomora: "Vzemi si trenutek, reši življenje"

10. 09. 2017
Zaradi samomora vsako leto umre več kot 800.000 oseb (v Sloveniji več kot 300), približno 25-krat toliko pa jih samomor poskuša narediti. Za takšno statistiko se skrivajo zgodbe posameznikov, ki so zaradi različnih razlogov podvomili o vrednosti oziroma smislu lastnega življenja. Življenje je dragoceno in včasih negotovo, tudi težko. Če si vzamemo trenutek časa in svojo pozornost namenimo tistemu, ki ga potrebuje – popoln tujec, družinski član ali prijatelj – mu s tem lahko spremenimo življenje. Že četrto leto zapored je v sklopu obeležitve svetovnega dneva preprečevanja samomora potekala simbolična akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnik je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, v Sloveniji pa poteka v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, Slovenskega centra za raziskovanje samomora – Inštituta Andrej Marušič (UP IAM) in Slovenskega združenje za kvaliteto življenja - Ozara.

Duševno zdravje je nepogrešljiv in pomemben del našega zdravja. Duševne težave in bolezni lahko v vsakem trenutku prizadenejo vsakega izmed nas. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo tekom življenja z duševnimi težavami srečal vsak četrti izmed nas. Na žalost so duševne težave in bolezni še vedno stigmatizirane. Stigma lahko vpliva na odlašanje iskanja pomoči in podpore, pomanjkanje zavedanja in pismenosti o duševnem zdravju pa hkrati vpliva tudi na to, da se ljudje ne čutijo kompetentni pri nudenju pomoči nekomu, ki je v duševni stiski (ne vedo, kako pristopiti, kaj in kako ukrepati itd.). S tem ko pridobimo znanja o znakih in simptomih duševne stiske in bolezni, se hkrati poveča tudi naš občutek kompetentnosti in zaupanja, da pristopimo k nekomu, ki je v duševni stiski, mu pomagamo in ga vzpodbujamo k iskanju strokovne pomoči. Vse skupaj pa vpliva tudi na zmanjševanje stigme, ki spremlja duševne bolezni.

Statistika umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji v letu 2016

Leta 2016 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,97 (28,71 za moške in 7,40 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora lansko leto umrlo 371 oseb (294 moških in 77 žensk). Razmerje med moškimi in ženskimi samomori je znašalo 3,8. Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2016, je najnižji v zadnjih nekaj desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem. Zato lahko rečemo, da trend upada samomorilnega količnika v Sloveniji vzdržujemo (Tabela 1 in 2). Razlogi za upad samomorilnega količnika so lahko večplastni. V zadnjih nekaj letih so se okrepile preventivne dejavnosti (ozaveščanje splošne javnosti, aktivnosti destigmatizacije, delo na krepitvi veščin in kompetenc za prepoznavanje in obravnavo samomorilno ogroženih pri različnih ciljnih skupinah – splošna javnost, različni profili strokovnjakov…), povečala pa se je tudi dostopnost do pomoči, predvsem v nevladnem sektorju.

Doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je povedala: »Dejstvo, da je v zadnjih nekaj letih umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla, je vzpodbuda za nadaljevanje dela na področju preprečevanja samomora.« Samomor v Sloveniji namreč še vedno predstavlja velik javnozdravstveni problem, gledano širše, pa Slovenija še vedno sodi med tiste države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene. »Glede na umrljivost zaradi samomora je Slovenija namreč še vedno nad evropskim povprečjem, kjer pa je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji, opaziti precejšen upad umrljivosti zaradi samomora«, je še dodala doc. dr. Saška Roškar z NIJZ.  V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti in v vzhodnih statističnih regijah (Koroška, Savinjska), medtem ko je pojavnost samomora v vzhodnih statističnih regijah nižja.

Tabela 1. Količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100 000 prebivalcev letno ) v Sloveniji  od leta 2003 – 2016 (skupaj, moški, ženske; Vir: Baza umrlih NIJZ) 

leto

skupaj

moški

ženske

Razmerje m/ž

2003

28,15

45,02

11,97

3,8

2004

25,64

37,87

13,92

2,7

2005

25,19

40,02

10,98

3,6

2006

26,5

42,5

11,2

3,8

2007

21,5

33,7

9,7

3,5

2008

20,05

32,11

8,18

3,9

2009

21,94

34,69

9,41

3,7

2010

20,3

33,11

7,73

4,3

2011

21,29

34,27

8,58

3,9

2012

21,40

35,67

7,70

4,6

2013

21,76

35,42

8,37

4,2

2014

18,81

31,79

6,05

5,2

2015

20,60

32,57

8,84

3,7

2016

17,97

28,71

7,40

3,8

Tabela 2. Absolutno število samomorov v Sloveniji od leta 2003 - 2016 (skupaj, moški, ženske; Vir: Baza umrlih NIJZ)

Leto

skupaj

moški

ženske

2003

562

440

122

2004

512

370

142

2005

503

391

112

2006

529

415

114

2007

434

335

99

2008

409

325

84

2009

448

351

97

2010

416

336

80

2011

437

348

89

2012

443

363

80

2013

448

361

87

2014

388

325

63

2015

425

333

92

2016

371

294

77

Tabela 3. Količniki samomora v različnih statističnih regijah v letu 2016 (skupaj, moški, ženske; Vir: Baza umrlih NIJZ)

Statistična regija

Samomorilni količnik skupaj

Samomorilni količnik moški

Samomorilni količnik ženske

Pomurska

17,27

29,86

5,10

Podravska

18,66

28,81

8,65

Koroška

25,35

44,91

5,65

Savinjska

24,72

36,83

12,58

Zasavska

20,88

35,31

6,86

Posavska

21,14

36,76

5,32

Jugovzhodna Slovenija

11,92

20,84

2,83

Osrednjeslovenska

15,80

23,18

8,74

Gorenjska

18,17

29,74

6,81

Primorsko notranjska

15,21

26,29

3,85

Goriška

15,26

28,83

1,70

Obalno kraška

15,02

24,99

5,25

Tabela 4. Količniki samomora v različnih starostnih skupinah 2016 (skupno za oba spola; Vir: Baza umrlih NIJZ)

Starostne skupine

Samomorilni količnik

10-19 let

5,91

20-29 let

11,78

30-39 let

16,02

40-49 let

16,37

50-59 let

27,98

60-69 let

19,23

70-79 let

36,50

80+

39,47

 

Viri o strategijah ukrepanja so na voljo – Psihološka prva pomoč

Ob različnih priložnostih tekom življenja (npr. naravoslovni dnevi v šoli, priprave na vozniški izpit itd.) ljudje pridobivamo znanja in veščine prve pomoči. Ta znanja nam omogočajo, da v primeru blažje ali težje telesne poškodbe (npr. krvavitev, zlom itd.) ali akutnega bolezenskega stanja (npr. srčni zastoj, dušitev itd.) osebi znamo nuditi nujno prvo pomoč, dokler ni zagotovljena zdravniška/strokovna oskrba. Podobno velja oziroma bi moralo veljati za duševne težave in motnje – pomembno bi bilo, da bi vsak od nas posedoval znanja, kako prepoznati, pristopiti k in pomagati osebi v duševni stiski, dokler ni na voljo strokovna pomoč. Tako kot znanja iz prve pomoči lahko namreč tudi znanja psihološke prve pomoči rešijo življenje.
Psihološka prva pomoč predstavlja dragocen prispevek k preprečevanju samomora. Poleg prve nujne pomoči lahko predstavlja vstopno točko in usmeritev do drugih strokovnih služb pomoči. V nekaterih primerih bo zadostoval že kratek strokovno voden razgovor.

Slovenski center za raziskovanje samomora v naslednjih mesecih pripravlja obsežne intervencije za preprečevanje samomora med mladimi. Doc.dr. Vita Poštuvan z Inštituta Andreja Marušiča (UP IAM) in tudi prestavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora pojasnjuje razloge za tak projekt: »V zadnjem letu smo o tej temi veliko govorili: spomnimo se samo nesrečnega naslova letošnjih maturantov, ki je predstavljal samomor kot izhod iz sistema, serije Trinajst razlogov, ki nazorno opisuje stisko samomorilne mladostnice, in spletnih iger, ki so spodbujale samodestruktivno vedenje. Zato smo na podlagi mednarodne študije, pri kateri smo v Sloveniji sodelovali pred leti, pripravili sklop intervencij za zajezitev tega problema, ki smo jih poimenovali A (se) štekaš?!? (http://zivziv.si/projekti/#stekas).«

Center za psihološko svetovanje Posvet deluje v okviru društva v javnem interesu na področju varovanja zdravja in humanitarne organizacije Slovensko združenje za preprečevanje samomora. V desetih svetovalnicah 43 visoko strokovno usposobljenih strokovnjakov izvaja redno supervizirano nedirektivno psihološko svetovanje.  Mojca Vatovec iz Centra za psihološko svetovanje Posvet je povedala: »Osnovni cilj programa je pomoč odraslim posameznikom, parom in družinam pri razreševanju duševnih stisk,« ter dodala: »S strokovno, hitro in lahko dostopno pomočjo klientom nudimo razbremenitev, napotitev, omogočamo učenje strategij za razreševanje težav, izboljšanje komunikacije, premagovanje stresa, izgub ter  stisk ob pomembnih življenjskih odločitvah. S tem omogočamo preventivo v duševnem zdravju, saj bi take duševne stiske ob poglobitvi lahko povzročile zdrs v duševno bolezen ali samomorilno vedenje. Polovici klientov smo prva oblika pomoči.«

Samomor in prepovedane droge

Prim. doc. dr. Lovrečič Mercedes, dr. med., spec. psih.

Pri osebah, ki imajo težave z drogami, samomor predstavlja enega vodilnih vzrokov smrti.  Moški so v primerjavi z ženskami bolj ogroženi, še posebej so ranljivi mladi. Prav tako so med bolj ranljivimi uporabniki prepovedanih drog, saj so pri njih dejavniki tveganja bolj pogosti in bolj intenzivni oz. bolj izraženi v primerjavi z ostalimi prebivalci, hkrati pa so prisotni tudi dodatni dejavniki tveganja, ki so povezani z rabo drog. Do 35 % vseh vzrokov smrti pri osebah, ki imajo težave z drogami, je prepoznanih kot samomor, a je problematika še vedno podcenjena. Osebe, ki si vbrizgavajo heroin, imajo 14-krat večje tveganje za samomor v primerjavi s splošno populacijo. Osebe, ki se zdravijo zaradi težav s prepovedanimi drogami, imajo še vedno 10-krat večje tveganje za samomor v primerjavi s splošno populacijo.

Za preprečevanje samomora v tej podskupini je bistvenega pomena zdravljenje težav zaradi drog  ter zgodnje prepoznavanje in zdravljenje samomorilnega vedenja. Med dokazano učinkovite ukrepe za uspešno preprečevanje samomora, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, se uvršča tudi omejevanje dostopa do najpogosteje uporabljenih metod za samomor. To je še posebej pomembno, ker je v tej podskupini pogost vzrok smrti samomor z zastrupitvijo z zdravili. Tako so potrebni dodatni ustrezni previdnostni ukrepi pri predpisovanju in razdeljevanju psihotropnih zdravil s potencialom za zlorabo in odvisnost.

Zlorabe alkohola, drog in nekaterih zdravil dodatno predstavljajo pomembno tveganje za samomor in so med najpogostejšimi dejavniki tveganja za samomorilno vedenje, takoj za depresivno motnjo in drugimi motnjami razpoloženja. Alkohol, nekatere droge in zdravila, ki vplivajo na centralni živčni sistem zmanjšajo inhibicijo, lahko povečajo impulzivno vedenje, povzročajo spremembe v možganih in sčasoma vodijo v depresijo ter negativno vplivajo na odnose in socialno podporno mrežo posameznika in s tem oslabijo tiste dejavnike, ki bi lahko ščitili pred samomorom.

Omejitev dostopa
Če ste glede tega v skrbeh zase ali drugo osebo, poskrbite, da oseba ne bo imela dostopa do večjih količin alkohola, drog in zdravil ali drugih snovi. Omejevanje dostopa do sredstev, s katerimi oseba lahko stori samomor, je ena najučinkovitejših strategij za preprečevanje samomora. Svojcem, prijateljem in znancem se tako omogoči, da pokličejo pomoč, osebo, ki je samomorilno ogrožena pa začasno obvaruje, da lahko trezneje razmišlja in morda izbere bolj racionalne načine za spopadanje s svojo bolečino.

Kratki napotki za zmanjševanje tveganja za samomor z zastrupitvijo:

  • Nikoli ne imejte na dosegu roke večjih količin alkohola, zdravil ali drog.
  • Najbolj varno je, če doma nimate alkohola ali drog in z njihovo rabo prenehate.
  • Glede hranjenja varne količine zdravil se pogovorite z zdravnikom ali farmacevtom v lekarni.
  • Zdravila, ki vam jih predpiše zdravnik, hranite na varnem mestu, pomagajo vam lahko svojci tako, da imajo nadzor nad zdravili (omejen dostop, zaklepanje omaric).
  • Ustrezno ravnajte z zdravili, ki jih ne potrebujete več in jih oddajte na za to namenjena zbirna mesta.
  • Zdravila vedno jemljite na način in v količinah, ki jih predpiše zdravnik.
  • Zdravil ne kupujte, če jih ni predpisal zdravnik in si jih ne izposojajte od svojcev ali znancev.

 

Akcija prekolesarimo svet 2017

Že četrto leto zapored je v sklopu obeležitve svetovnega dneva preprečevanja samomora potekala simbolična akcija Prekolesarimo svet, katere pobudnik je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora. Tudi letos udeleženci akcije iz celega sveta sledijo izzivu, da bi z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Prekolesarjeni kilometri simbolizirajo povezanost sveta, saj v akciji sodelujejo udeleženci iz vseh celin in številnih držav, tudi iz Slovenije.

Aktivnost je potekala od 10. avgusta 2017 do 10. septembra 2017, ko uradno obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Skupaj jo organiziramo NIJZ, Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Slovenski center za raziskovanje samomora UP IAM in Slovensko združenje za kvaliteto življenja, OZARA. V akciji se beležijo prekolesarjeni kilometri na kakršnem koli kolesu, tudi sobnem. Kolesarimo lahko sami, v družbi s svojimi bližnjimi ali v okviru svojih delovnih organizacij.  V letošnji akciji je sodelovalo približno 100 udeležencev, ki so prekolesarili cca. 16.000 kilometrov. Na kolo so bili vabljeni odrasli, otroci, mladostniki in družine – z željo, da bi se kot skupnost povezali in angažirali v nameri za preventivno delovanje in ohranjanje življenj. Z akcijo, v kateri se simbolično poveže ves svet, razširjamo zavedanje, da samomore lahko preprečujemo. 


Priloge: