Duševno zdravje

10. oktober 2016 - Svetovni dan duševnega zdravja

07. 10. 2016
Geslo letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, je: DOSTOJANSTVO V DUŠEVNEM ZDRAVJU: PSIHOLOŠKA PRVA POMOČ ZA VSE.

Svetovna federacija za duševno zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija želita z njim prispevati k temu, da bi bila psihološka prva pomoč na razpolago vsem, in sicer ne samo v primeru smrtne nevarnosti, naravnih nesreč, krize ali izrednih razmer, ampak tudi v primeru hujše duševne stiske.

Glede na raziskave bo eden od treh Evropejcev predvidoma enkrat v življenju izkusil težave v duševnem zdravju, toda večina v sedanjih razmerah ne bo deležna hitre in učinkovite prve pomoči v primeru hude stiske. Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želimo prispevati k večjemu prepoznavanju, destigmatizaciji ter k hitrejši in učinkovitejši (prvi) pomoči ljudem v duševni stiski ter opozarjamo na slabo prepoznavanje anksioznih motenj.

Spregovorimo o svojih težavah

V svetu bodo na različne načine obeležili svetovni dan duševnega zdravja. V Angliji so na primer začeli s kampanjo Vzemi si 10 minut časa za pogovor (Take 10 Together ) s prijateljem, družinskim članom, sodelavcem, sošolcem o njegovem duševnem zdravju. Pogovor o počutju, duševnem zdravju in boleznih lahko pomaga vsem, da se razbremenijo, se počutijo slišane in morda najdejo nove rešitve za svoje težave. Gre za pobudo, da si vsak vzame vsaj 10 minut časa za pogovor z nekom od svojih bližnjih. Raziskave namreč kažejo, da večina ljudi - tako tistih, ki imajo težave v duševnem zdravju, kot tudi tistih, ki jih nimajo - zaradi stigme, strahov in nezaupanja o svojih duševnih težavah težko spregovori.

V Sloveniji letos v fokusu prve psihološke pomoči posebno pozornost namenjamo anksioznim motnjam in pogovorom o njih, saj so med najbolj pogostimi duševnimi motnjami, ki v zadnjih letih še naraščajo, po drugi strani pa so slabo prepoznavne.

Anksiozne motnje med najpogostejšimi duševnimi motnjami

Anksiozne motnje se na letni ravni v EU pojavljajo pri približno 14 % populacije, kar jih uvršča med najbolj pogoste duševne in vedenjske motnje. V celotnem življenju naj bi kar 34 % populacije trpelo zaradi določenih anksioznih motenj. Anksiozne motnje so v 90 % primerov ozdravljive, vendar ljudje pogosto ne poiščejo pomoči ali se ponjo obrnejo prepozno, premalokrat pa so deležni tudi ustrezne strokovne obravnave oz. zdravljenja. Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ je povedala: »V Sloveniji je bilo leta 2014 več kot 17.000 prvih obiskov na primarni ravni zaradi anksioznih motenj, kar je nekaj več kot v letu 2013. Na sekundarni ravni pa so specialisti v letu 2014 postavili končno diagnozo anksioznih motenj v 10.942 primerih, kar je malo manj kot leta 2013, ko je bilo takšnih 11.114. Razmerje med obiski zaradi anksioznih motenj pri ženskah in moških je približno 2:1, najpogostejši obiski so bili v starosti od 20 do 64 let.« V slovenski raziskavi EHIS je leta 2014 približno 10 %  vprašanih odgovorilo, da je v zadnjih 12 mesecih doživljalo tesnobo ali anksioznost, v letu 2007 pa je bilo takšnih le 3 %. Med njimi je bilo leta 2014 več žensk, več nižje izobraženih in brezposelnih v primerjavi z bolj izobraženimi in zaposlenimi.

Pogovor z najbližjimi lahko ublaži duševno stisko

Tudi na NIJZ želimo prispevati k boljšemu prepoznavanju in destigmatizaciji ter k hitrejši in učinkovitejši (prvi) pomoči ljudem v duševni stiski. Zato spodbujamo vse, da si v oktobru, ko obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, vzamejo čas za vsaj kratek pogovor s svojimi najbližjimi o duševnem zdravju, počutju, strahovih in stiskah. Pri tem se je pomembno zavedati, da za tak pogovor ni treba biti strokovnjak za duševno zdravje. Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ je še dodala: »Dovolj je, da izberemo primeren čas in prostor, sogovornika ne prekinjamo ali mu ne skačemo v besedo, ga ne obsojamo, ne vrednotimo povedanega, ampak ga pazljivo poslušamo, mu nudimo podporo, razumevanje in zaupljivo ozračje,« ter pojasnila: »Primeri vprašanj, ki spodbujajo tak pogovor, so na primer, kako se trenutno počutiš, kaj čutiš/doživljaš, kako dolgo že trajajo ti občutki, kdo ali kaj ti lahko pomaga.«

Anksiozne motnje - kako jih prepoznati in premagati

Na NIJZ smo pripravili zloženko z osnovnimi informacijami o tem, kaj so anksiozne motnje in kje poiskati pomoč. Zloženka je dostopna na naslednji povezavi. Primer dobre prakse predstavlja tudi mreža brezplačnih psiholoških svetovalnic, ki je leta 2015 pod okriljem projekta MOČ nastala v devetih slovenskih krajih z namenom hitre psihološke prve pomoči za vse v duševni stiski. »Od februarja 2015 do zaključka projekta v maju 2016 je pomoč v stiski poiskalo 1.800 ljudi,« je povedala vodja projekta doc. dr. Saška Roškar z NIJZ.

Deset opozorilnih znakov, ki lahko naznanjajo težave v duševnem zdravju pri sočloveku

  1. Žalost in umaknjenost v zadnjih nekaj tednih.
  2. Resni nameni za samopoškodbe ali samomor ali načrtovanje samomora oz. samopoškodovanja.
  3. Resna tvegana vedenja ali nekontrolirana vedenja.
  4. Nenaden pojav intenzivnega strahu brez nekega jasnega razloga.
  5. Nenadna izguba ali pridobitev telesne teže in izguba ali povečanje apetita.
  6. Oseba vidi, sliši ali verjame v stvari, ki jih ni.
  7. Ponavljajoče se pitje alkohola ali zloraba drugih psihoaktivnih substanc.
  8. Velike osebnostne spremembe ali spremembe v vedenju, čustvovanju in spalnih navadah.
  9. Težave s pozornostjo oz. koncentracijo.
  10. Pretirana skrb in tesnoba, ki ovira vsakodnevno funkcioniranje.

Brezplačne delavnice o anksioznih motnjah, stresu, tehnikah sproščanja

NIJZ koordinira tudi izvajanje novih delavnic s področja duševnega zdravja. »V letošnjem letu so se v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji začele izvajati tri nove delavnice: psihoedukativni delavnici »Podpora pri spoprijemanju s tesnobo«, »Spoprijemanje s stresom« in kratka delavnica »Tehnike sproščanja«. Pridružile so se psihoedukativni delavnici Podpora pri spoprijemanju z depresijo, ki v zdravstvenovzgojnih centrih poteka že od leta 2014 in je med ljudmi zelo dobro sprejeta,« je povedala mag. Alenka Tančič Grum iz NIJZ. Namen vseh štirih delavnic je krepiti veščine posameznikov pri spoprijemanju z najpogostejšimi težavami v duševnem zdravju in izboljšati kvaliteto njihovega življenja. Skupinski način dela udeležencem omogoča, da lahko spregovorijo o svojih težavah, si izmenjajo izkušnje in se medsebojno podprejo.

Delavnica Podpora pri spoprijemanju s tesnobo je namenjena seznanjanju z osnovnimi značilnostmi anksioznih motenj, potekom in načinom zdravljenja ter spoznavanju uporabe različnih oblik samopomoči.

Delavnica Spoprijemanje s stresom je namenjena seznanjanju z osnovnimi značilnostmi doživljanja stresa in travme ter učenju in krepitvi učinkovitih strategij spoprijemanja s stresom.

Na kratki delavnici Tehnike sproščanja pa udeleženci spoznajo in preizkusijo tri različne tehnike sproščanja (dihalne vaje, postopno mišično sproščanje, vizualizacija pomirjujočega dogodka) ter dobijo navodila za njihovo izvajanje doma.

Delavnice obsegajo štiri srečanja po uro in pol, ki se v manjši skupini izvajajo enkrat tedensko, razen  delavnice Tehnike sproščanja, ki obsega eno srečanje, ki traja uro in pol. Vse delavnice so brezplačne in potekajo v okviru programa Svetovanje za zdravje v zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC) oz. Centrih za krepitev zdravja. Posamezniki lahko več informacij o delavnicah dobijo v svojem zdravstvenem domu, obrnejo pa se lahko tudi na kateregakoli od ZVC-jev/Centrov za krepitev zdravja, kjer izvajajo delavnice.

 

KJE POISKATI POMOČ

  • Osebni zdravnik ali dežurna služba v vašem zdravstvenem domu.
  • Dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic.
  • V eni od desetih psiholoških svetovalnic:   031 704 707, e-naslov:  info@posvet.org,  (naročanje vsak delovnik med 12. in 19. uro) – svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Novi Gorici, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru; 031 778 772; e-naslov: svetovalnica@nijz.si (naročanje vsak delovnik med 8. in 15. uro) – svetovalnici v Celju in Laškem.
  • 116 123 - Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka, 24 ur na dan, klic je brezplačen).
  • 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro, klic je brezplačen).
  • 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, www.nebojse.si

Dodatno gradivo: