Telesna dejavnost

10. maj - Dan gibanja

10. 05. 2017
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 2002 proglasila 10. maj za Svetovni dan gibanja. Aktiven življenjski slog bistveno prispeva k ohranjanju oziroma izboljšanju našega zdravja ter preventivno deluje pred pojavom različnih zdravstvenih zapletov. Po podatkih SZO predstavlja telesna nedejavnost namreč četrti glavni dejavnik tveganja za splošno umrljivost (6% smrti).

  

Stopnja celotne telesne dejavnosti pri odraslih Slovencih v povprečju narašča, vendar opažamo izrazito neenakost med skupinami z različnim socialno-ekonomskim ozadjem. Delež odraslih, ki dosegajo priporočila za telesno dejavnost SZO, upoštevajoč celotno telesno dejavnost, se je povečal tako pri moških kot ženskah na približno 60 %, medtem ko je delež tistih, ki dosegajo priporočila glede rekreativne telesne dejavnosti, mnogo nižji, približno 20 %.


Vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden

Po priporočilih SZO za doseganja večine koristi za zdravje pri odraslih zadošča izvajanje 150 minut vsaj zmerne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. To se lahko doseže z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj 5 dni v tednu ali pa visoko intenzivno telesno dejavnostjo po 25 minut vsaj 3 dni v tednu. Seveda se lahko kombinira telesno dejavnost obeh intenzivnosti. Šteje tudi telesna dejavnost razdeljena na več manjših sklopov dnevno, vendar posamezen sklop ne sme biti krajši od 10 minut. Za otroke in mladostnike se priporoča vsaj 60 minut zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti vsak dan. V večini primerov se to najlažje in najhitreje doseže s vsakodnevnim/rednim pešačenjem in/ali kolesarjenjem. Vsaj dvakrat na teden se vsem starostnim skupinam priporoča tudi izvajanje vaj za krepitev večjih mišičnih skupin. Starejšim od 65 let in tistim, ki so slabše gibljivi, se dodatno priporoča izvajanje vaj za ravnotežje in preprečevanje padcev vsaj 3 dni v tednu. Če posameznik ne more dosegati priporočil, naj bo telesno dejaven v skladu s svojimi zmožnostmi in zdravstvenim stanjem.


Omejimo čas neprekinjenega daljšega sedenja

Raziskave zadnjih let dodatno kažejo, da je tudi neprekinjen čas daljšega sedenja povezan z razvojem različnih motenj povezanih z zdravjem in nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni. Lahko celo vpliva tako na splošno umrljivost kot tudi na umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Daljše in neprekinjeno sedenje negativno vpliva na zdravje tudi tistih posameznikov, ki sicer dosegajo priporočila za telesno dejavnost SZO (4). Strokovnjaki zato dodatno priporočajo, da se čas, ki ga preživite sede, zmanjša na najmanjšo možno mero in da se čas sedenja čim pogosteje prekine.


Izkoristimo vsakodnevne priložnosti za gibanje

Nacionalni inštitut za javno zdravje toplo pozdravlja in podpira Svetovni dan gibanja in vabi vse prebivalce Slovenije k rednemu in aktivnemu življenjskemu slogu. Izkoristite vsako priložnost za gibanje (doma, na poti, v šoli/službi, v prostem času) in naredite nekaj za svoje zdravje. Številni zdravstveni domovi spomladi in jeseni tradicionalno organizirajo brezplačna testiranja telesne pripravljenosti s pomočjo preizkusa hoje na 2 km in demonstracije nordijske hoje ter druge za zdravje privlačne aktivnosti. Več informacij glede točnih datumov in lokacij najdete v brezplačni knjižici Z gibanjem do zdravja 2017, ki se nahaja tudi na spletni strani NIJZ. Vljudno vabljeni k brezplačnemu testiranju in svetovanju. 


Seznam gradiv, povezanih z gibanjem, je dosegljiv na naslednji povezavi.


Viri: 

  1. Global recommendations on physical activity for health. Geneva, World health Organisation, 2010.
  2. Djomba J K, 2012. Telesna dejavnost, V: Maučec Zakotnik J, Tomšič S, Kofol Bric T, Korošec A, Zaletel Kragelj L. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije – Trendi v raziskavah CINDI 2001–2004–2008. Inštitut za varovanje zdravja RS.
  3. Djomba J K, 2014. Telesna dejavnost, v: Tomšič S, Kofol Bric T, Korošec A, Maučec Zakotnik J, Izzivi v izboljšanju vedenjskega sloga in zdravja – Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Do Lee C, Folsom A R, in Blair S N (2003). Physical activity and stroke risk a meta-analysis. Stroke, 34(10), 2475–2481.
  4. Z gibanjem do zdravja. Ljubljana, NIJZ, 2017.