Z znanjem do boljšega zdravja

Peta bolezen

25. 07. 2016
Peta bolezen (erythema infectiosum) je običajno blaga izpuščajna bolezen. Najpogosteje obolevajo majhni otroci, šolarji, redko pa tudi posamezni odrasli. Posamezni primeri se pojavljajo vse leto v manjših izbruhih, epidemije pa navadno na 3 do 7 let, predvsem pozimi in spomladi.

Povzročitelj

Povzročitelj pete bolezni je parvovirus B19.

Inkubacijska doba

Inkubacija (to je čas od okužbe do pojava izpuščaja) traja od 4 do 20 dni.

Način prenosa

Parvovirus B19, se prenaša kapljično z izločki ustne votline in zgornjih dihal, ali neposredno preko bližnjih stikov z osebe na osebo, predvsem v družini ter vrtcih in šolah. Možen je tudi posreden prenos preko okuženih površin. Parvovirus B19 se lahko prenaša tudi preko krvi ali krvnih pripravkov. Okužena nosečnica lahko virus prenese na plod. Virus se ne prenaša z blatom ali urinom.

Dovzetnost za okužbo

Za bolezen so dovzetni vsi, ki te bolezni še niso preboleli. Okužba v večini primerov zapušča doživljenjsko imunost (odpornost).

Simptomi in znaki bolezni     

Okužba pri več kot četrtini okuženih poteka brez simptomov. Pri ostalih se simptomi običajno  pojavijo od 4 do 14 dni po okužbi. Začetni simptomi pete bolezni so običajno blagi in zajemajo: povišano telesno temperaturo, izcedek iz nosu in glavobol. Po nekaj dneh slabega počutja, vročine in potenja (ta faza ni očitna pri vseh bolnikih) se pojavi rdečkast izpuščaj na licih (spominja na metulja ali oklofutana lica), ki se kasneje lahko razširi še na trup in ude. Ta izpuščaj je tipičen za peto bolezen ter je bolj pogost pri otrocih. Izpuščaj lahko srbi, zlasti na podplatih. Izpuščaj se lahko razlikuje glede na intenzivnost in običajno izgine v 7 do 10 dneh, vendar se lahko ponavlja še več tednov. Pri obolelih se lahko pojavijo tudi bolečine in otekline v sklepih, ki so pogostejše pri odraslih, zlasti ženskah. Pri odraslih je potek okužbe običajno težji kot pri otrocih.

Zapleti

Pri zdravih otrocih in odraslih ima bolezen običajno blag potek in izzveni v 1 do 2 tednih. Izjemoma pa pri nekaterih ljudeh lahko povzroči resne zaplete. Pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom ali različnimi boleznimi krvi lahko povzroči anemijo ali vnetja različnih organov.

Približno polovica nosečnic je imuna na parvovirus B19, tako da le-te običajno ne zbolijo. Bolezen ima pri nosečnicah, ki niso imune, običajno blag potek in predstavlja nizko tveganje za njihov plod. Redko pa se pri plodu lahko razvije huda anemija, fetalni hidrops ali njegova smrt. To se zgodi v manj kot 5 – 10 % vseh primerov nosečnic, okuženih s parvovirusom B19 ter bolj pogosto v prvi polovici nosečnosti.

Kužnost

Bolniki so najbolj kužni nekaj dni pred pojavom izpuščaja, ko se zdi da oseba preboleva običajen nahod in preden se pojavi izpuščaj ali bolečine in otekline v sklepih. V času jasno izraženega izpuščaja običajno niso več kužni za okolico, zato se lahko vrnejo na delovno mesto, vrtec ali šolo. Bolniki z oslabljenim imunskim sistemom so lahko kužni dlje časa.

Diagnoza

Zdravnik lahko postavi diagnozo pete bolezni le na podlagi tipičnega izpuščaja na obrazu. Lahko se opravi krvni test, s katerim je moč ugotoviti nedavno okužbo ali imunost že prebolelo okužbo s parvovirusom B19 v preteklosti.

Zdravljenje

Specifičnih zdravil in cepiva proti tej bolezni še ne poznamo.

Preprečevanje okužb

Ob stiku z bolnikom lahko možnost okužbe ali njenega širjenja najbolje zmanjšamo s strogimi ukrepi osebne higiene kot so pogosto in temeljito umivanje rok z milom in vodo, uporaba lastnega jedilnega pribora in izogibanje tesnemu stiku z obolelim.

Bolnik naj si pokriva usta in nos pri kašljanju ali kihanju, se izogiba dotikanju oči, nosu ali ust, ter naj se zadržuje doma dokler je kužen. Smernice za vključitev v vrtec/šolp po preboleli nalezljivi bolezni ali okužbi so dostopne na naslednji povezavi.

Nosečnica, ki ima simptome bolezni ali je bila v tesnejšem stiku z bolnikom s peto boleznijo v času kožnosti naj se posvetuje z ginekologom.